»O (ne)razumljivosti filozofije«

V prispevku »O (ne)razumljivosti filozofije« se doktor filozofije Boško Pešić sprašuje ali je mogoče razmišljati in se pogovarjati  o filozofiji kot nečem, kar je lahko nerazumljivo, ter dodaja, da je nerazumljivost v filozofiji stari problem. Že recimo Diogen Laertski uporablja besedo »dysnoetos« (težko razumeti), da bi razložil kako težko je razumeti Heraklitovo delo »O naravi«.

V filozofiji, kot bi dejal Nietzsche, jezik in stil nista nekaj, kar je ločeno od stvari, ampak tisto, kar v bistvu pripada stvari. Iz prizadevanja filozofije, da običajnim izrazom daje specifičen in natančen pomen, kasneje izide, kar filozofi običajno imenujemo »strogost mišljenja«. Ustvarjanje predpogojev za predrugačenje filozofskega nauka, ki bi lahko privedli do večje razumljivosti filozofije, se lahko začne že z jasno razmejitvijo filozofije kot informacije in filozofije kot formacije. Filozofija, ki se na videz z neko dobronamerno prilagoditvijo zvede na filozofsko informiranost, »redno in nujno konča kot jalova uniformnost znanja, ki je ustvarjeno z natančno obdelavo in manipulacijo njenih veljavnih ‘podatkov’. Po drugi strani se rezultat formacije nedvomno prepozna v zavesti, da filozofirati pomeni ne pripadati nikomur, to ne-pripadnost pa ponovno nakazuje na poseben način pripadanja, namreč, kot pripadanje svobodi, kakorkoli se tudi ona sprva in vedno znova prikazuje kot nerazumljiva.«

[…]

Nerazumljivost filozofije se običajno smatra za njeno »temno plat«. Med tem ko se prvi del te nerazumljivosti, kot nas je Hegel podučil že dolgo nazaj, tiče neobičajnosti njenega abstraktnega mišljenja – mišljenja, ki »čvrsto ohranja čiste misli«, se drugi del tiče pregovorne nestrpnosti človeka, da s pobudo samo-razumljivosti kar se da prej prehodi pot od misli do pojma. Navedeno se še posebej zrcali v preziru, s katerim se filozofija sooča z dejstvom, da obstaja široko javno mnenje, ki v splošnem upravlja z razumevanjem. Etiketa nerazumljivosti se pojavlja vsakič, ko filozofija ne zadovolji takšne javne prilastitve. Nerazumljivost kot fenomen tedaj neizprosno postane filozofski problem razumevanja. Razumevanje se pač hermenevtično izpostavlja kot moč oblikovanja, ki se običajno imenuje razlaganje. V tem spraševanje o smislu v osnovi ni vprašanje neke globokoumnosti, ni iskanje tega, kar se nahaja iza stvari, ampak je v prvi vrsti vprašanje možnosti razumevanja. Vsako razlaganje, ki v sebi zagotavlja razumevanje, torej že vsebuje možnost razumljenosti.

[…]

Razumljivost, ki ustvarja privid jasnosti, si prisvaja pravo etiketiranje nerazumljivosti in trivialnosti ali drugače, vsako nasilno vzpostavljanje razumljivosti se v filozofiji konča kot nerazumnost filozofije. To, da se danes vse razume, ne dopušča nerazumljivosti, da pokaže svoj smisel. Vso bistveno mišljenja mora temu običajnemu razumevanju nujno ostati nerazumljivo. To nam prav tako pove, da bi filozofija v bistvu ostala nerazumljena, če bi jo želeli narediti neposredno razumljivo ali še huje, kot nekaj, kar se samo-razumljivo izplača. Kriza v filozofski vedi to najbolje izkazuje. Lahko zahtevamo učinkovitost filozofije v pogojih, ko se pojavlja v poenostavljenih oblikah, pri čemer te oblike ne gredo preko roba spreminjanja idiomatskih stilov? Študijski programi filozofije so s časom postali svojevrstni simulakri. V takšni paralelni sliki se neuporabnost nanašanja naravoslovnih kriterijev na njen rezultat neredko zlorablja za ustvarjanje posebne vrste modernega sofizma, ki filozofijo izpostavlja kot umetnost pridobivanja premoči nad konkurenco. Za tem, ko se pod filozofsko »zastavo« sistematično propagira podjetniški duh, je nedvomno prevara. Ko se prevara institucionalizira, poštenje postane vrsta tveganega obnašanja. To se vidi tudi v tem, da je popolna odsotnost sramu ena od glavnih značilnosti našega časa, med tem ko se slabosti današnjih izobraževalnih politik zrcalijo prav v tem, da so postale ujetnice vsega tistega proti čemur bi se morale boriti. Mogoče obstajajo področja, ki jih ni treba biti strah brezsramnosti, a filozofija nikakor ni med njimi.

Vir in več: https://radio.hrt.hr/aod/o-nerazumljivosti-filozofije/289167/

Advertisements