Uprimo se in začnimo znova

Ne obupujte: borili se bomo in se sčasoma vrnili močnejši kot smo bili.

Da, črno je. Morda bolj črno, kot kadar koli po drugi svetovni vojni. Imamo vlado, ki ni samo konservativna, ampak radikalno desna in ki si bo prizadevala razbiti še preostale omejitve za kapital in tiste, ki ga kopičijo. Nad naše javne institucije in varovalke bodo šli s svojim kladivom. Da so si zagotovili zmago so varali in lagali, še bolj pa bodo varali in lagali, da bodo uresničili svoj program.

Vodi jih človek, ki izraža izjemno rasistične poglede, ki se ne bo obotavljal vzbujati hinavščine in ksenofobije kadar koli se bo spopadel s težavami, za grešne kozle bo razglašal imigrante, muslimane, Rome, revne in šibke. Vdajali se bodo ogorčenju in žaljenju ter vsak napad na to, kar imamo za spodobno, uporabili, da normalizirajo nesprejemljivo. Ta vlada nima vizije za državo, ampak samo za oligarhe, katerim je zavezana tako doma kot v tujini.

Ne želim zmanjševati obsega in groze, s katero se soočamo. Njeno dokumentiranje je ena naših nalog; druga je, da se ji upiramo. Tu je približno in na kratko oris, kako lahko začnemo. Sem prav tako utrujen, pretresen in zmeden kot vi, zato mi prosim oprostite, če bom izpustil kak bistven element.

Najprej moramo odrinit na stran medsebojna obtoževanja in iskanje krivde. Posvetiti se moramo boju proti vladi in njenim podpornikom, ne pa se bojevati med seboj. V prihodnjih mesecih bo solidarnost ključna. Kadar je mogoče, si moramo prizadevati, da zvestobo stranki in razkol damo na stran ter delamo na skupnih rešitvah za krizo, ki bo prizadel vse, ki si želijo prijaznejšo, pravičnejšo in bolj zeleno skupnost.

Vsi naprednejši manifesti, ki sem jih prebral – laburistov, zelenih, škotske nacionalne stranke (SNP), liberalnih demokratov (LibDem), velške stranke (Plaid Cymru) – vsebujejo nekaj odličnih predlogov. Uporabimo najboljše od teh in ideje mnogih drugih virov in okoli njih zgradimo zavezništvo. Seveda bodo obstajale razlike, vendar bodo obstajala tudi stališča, ki jih lahko sprejme skoraj vsak, ki verjame v pravičnost.

Verjamem, da moramo te predloge vplesti v ključni manjkajoči element sodobne progresivne politike – zgodbo o obnovi. Močna nova pripoved je sredstvo za vse politične transformacije. Čeprav so vse napredne stranke v Veliki Britaniji predlagale nekaj dobrih politik, nobena od njih ni povedala zgodbe, ki bi ustrezala takšni uspešni pripovedi. Sodelujmo pri ustvarjanju zgodbe o spremembi.

Uporabiti moramo to novo zgodbo in predloge, ki jih ima ta pripoved, da lahko oblikujemo množična odporniška gibanja, ki svoj navdih črpajo in ga nadgrajujejo – pri zelo učinkovitih mobilizacijah, kot so podnebni protesti mladih. Moč bomo črpali iz gibanj drugih narodov in jih v zameno podpirali.

Verjamem, da mora biti velik del tega odpora reklamacija kulture javnega učenja. Za pridobivanje uporabnega znanja je potreben odločen študij. Vendar smo odrasli izgubili navado rigoroznega učenja, ki je bilo nekoč ključno za socialno pravičnost. To nas dela ranljive za vsakega šarlatana, ki kandidira na volitvah, in za vsako laž, ki jo širijo preko medijev milijarderjev in na socialnih omrežjih.

Tisti, ki nam vladajo, bi nas radi obdržali v nevednosti. Ko zasmehujejo »elite«, nimajo v mislih ljudi, kot so sami – bogatih in močnih. V mislih imajo učitelje in intelektualce. Ustvarjajo anti-intelektualno kulturo, da bi z ljudmi lažje manipulirali. Oživimo delavska izobraževalna gibanja. Obnovimo bogato javno kulturo intelektualnega samo-izboljševanja, odprto za vse. Znanje je v politiki najmočnejše orodje.

Razkriti moramo vsako laž, vsak trik, ki ga bo ta vlada uporabila in čim bolj učinkovito uporabljati socialna omrežja. Uporabiti moramo vsako razpoložljivo orodje za raziskovanje njihovih finančnih odnosov, interesov in strategij. Sodišča moramo kadarkoli bo mogoče, uporabiti za tožbe in pregone zlorab.

Toda medtem bo skozi razpoke padalo vse več ljudi. Zavedam se, da dobrodelnost ni nadomestek za pravičnost in da nikoli ne moremo v celoti nadoknaditi napak države. Kljub temu moramo ojačati podporne in dobrodelne mreže za ljudi, ki jih bo ta vlada zanemarjala ali napadala. Nihče se ne bi smel s prihajajočim napadom soočiti sam.

V največji možni meri bomo ustvarili ekonomijo upora. To pomeni lokalne kooperativne mreže vzajemne podpore, ki v skupnosti širijo družbeno in materialno bogastvo. Osupljivo delo participativnega mesta svetov Barking in Dagenham, nam kaže en način delovanja.

Drug drugega in sebe bomo našli v prostovoljstvu, ki zagotavlja najmočnejšo znano obrambo pred osamljenostjo in odtujenostjo, pomaga pri podpori ljudem, ki jih bo ta vlada pustila na cedilu, in ki lahko obrani in obnovi živi svet.

Vse, kar imamo, bomo vrgli v obrambo naših javnih institucij – še posebej nacionalne zdravstvene službe (NHS) – pred poskusi vlade, da bi jih degradirala ali uničila. V prihajajočih letih bo zaradi rezov in »prestrukturiranja« v javnih storitvah prihajalo do številnih neuspehov. Opomnimo se, kje leži krivda za te neuspehe: ne pri s stresom preobremenjenih strokovnjakih, temveč pri tistih, ki jim normalno delo onemogočajo. Dolgoročna strategija tovrstnih vlad je, da te storitve razvrednotijo, dokler z njimi ne postanemo tako nezadovoljni, da jih lahko brez javnega odpora nato razbijejo in privatizirajo. Ne smemo stopiti v to past. Moramo braniti prizadevne junake, ki se jih trudijo obdržati nad vodo.

Nihče se ne more vsega naštetega lotiti sam. Naloge si bomo razdelili, toda vedno ob zavedanju, da ob medsebojni podpori, skozi te najtemnejše čase, delujemo skupaj. Ljubezen in pogum vam vsem.

www.monbiot.com

Izvirno objavljeno 13. decembra 2019 v Guardianu

George Monbiot

Vir: https://www.monbiot.com/2019/12/13/resist-and-rebuild/