Materializem in ekonomski redukcionizem

Inštitut za delavske študije vabi na simpozij »Materializem in ekonomski redukcionizem« in okroglo mizo »Ime česa je Hilda? Neoliberalni obrat in sodobno suženjstvo«

Simpozij “Materializem in ekonomski redukcionizem” bo potekal v ponedeljek, 3. 11. 2014, ob 16. uri v Trubarjevi hiši Literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani.

Na dveh panelnih diskusijah se bo zvrstilo 8 prispevkov. V prvem delu ob 16h bomo odprli epistemološko razpravo o materialističnem teoretskem postopku in sodobni materialistični filozofiji znanosti, prav tako pa se bomo skušali spopasti z nekaterimi zagatami Marxovega materializma. V drugem delu, ki bo na sporedu ob 19h, pa bomo razpravljali o domnevnem ekonomskem redukcionizmu historičnega materializma. Ugotavljali bomo, ali ta pri pripisovanju določenega vzročnega in razlagalnega primata »ekonomski sferi« zares zreducira vse ostale družbene institucije in prakse na pasivni odsev te »ekonomske sfere« ali jih vsaj neupravičeno zapostavlja.

Na prvem panelu ob 16.00 bodo nastopili dr. Rastko Močnik, Sašo Furlan, Miha Andrič in Martin Hergouth.

Na drugem panelu ob 19.00 bodo nastopili Tibor Rutar, dr. Tanja Rener, dr. Gorazd Kovačič in dr. Jože Vogrinc.

Okrolgo mizo “Ime česa je Hilda? Neoliberalni obrat in sodobno suženjstvo.” prireja Inštitut za delavske študije skupaj s Prešernovim gledališčem Kranj. Potekala bo prav tako v ponedeljek, 3. 11. 2014, z začetkom ob 21.30 v stolpu Škrlovec na Tomšičevi 32 v Kranju.

S spremembami v zadnjih desetletjih, ki jih lahko povzamemo z besedno zvezo neoliberalni obrat, se vse bolj zdi, da se vrača kapitalizem, kakršnega je opisoval Charles Dickens in so ga zaznamovali 16-urni delavnik, otroško delo ter vsesplošna revščina in beda delavstva.

»Zlata doba kapitalizma« je nedvomno minila, kakor mineva država blaginje, ki sta jo poznala tako socialdemokratski zahod kot socialistični vzhod Evrope.

Smo danes vsi postali Hilda, nevidni sužnji v kolesju kapitalizma? Procesi privatizacije, deregulacije in fleksibilizacije trga delovne sile so pripeljali do porasta družbene neenakosti, ki pripadnike srednjega razreda potiska na družbeno margino in v pomanjkanje, s tem pa družbeno solidarnost nadomešča konkurenčni boj vseh proti vsem.

V Sloveniji so ti procesi izrazitejši šele v zadnjem desetletju, toda v tem času so se že povsem udomačili. Tuje nam ni niti novodobno suženjstvo: migrantski delavci so se zaradi krize morali vrniti na svoje domove, a se še vedno spominjamo prizorov Vegradovih in drugih delavcev. Kako torej razumeti vse te velike spremembe, kako razumeti preobrazbo vseh vidikov družbe, od gospodarstva, prek politike pa do osebnih vrednot? Vprašati se moramo: Ime česa – ne koga – je Hilda?

Govorca:

Anita Tolić je članica programskega odbora Inštituta za delavske študije ter absolventka anglistike in sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Boštjan Remic je podiplomski študent kulturnih in religijskih študij ter član programskega odbora Inštituta za delavske študije.

Več na: http://www.delavske-studije.si/simpozij-materializem-in-ekonomski-redukcionizem/

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s