»Vse je remiks« – Sistemska napaka

Četrti del: Sistemska napaka

Transkript:

Gene v našem telesu lahko zasledujemo nazaj do pred več kot tri in pol milijarde let, do organizma: LUCA – zadnjega univerzalnega skupnega prednika. Ko se je LUCA reproduciral, so se njegovi geni kopirali in kopirali in kopirali in kopirali. Včasih so se geni z napakami spremenili. S časom je to ustvarilo vse od milijard različnih bitij na Zemlji. Nekatera od teh so se razmnoževala spolno, kombinirajoč gene posameznikov in najbolje prilagojene življenjske oblike so napredovale. To je evolucija. Kopira, spremeni in kombinira.

Kulture se razvijajo na podoben način, vendar njeni elementi niso geni, ampak memi, ideje, obnašanje, sposobnosti. Memi se kopirajo, spreminjajo in kombinirajo. Prevladujoče ideje našega časa so memi, ki so se najbolj razširili.

To je socialna evolucija.

Kopiraj, spremeni, kombiniraj. To smo mi in tako živimo in seveda, tako ustvarjamo. Naše nove ideje se razvijajo iz starih.

Vendar naš sistem in zakoni ne priznavajo tovrstne narave ustvarjalnosti. Namesto tega so ideje prepoznane kot lastnina, kot edinstvene in izvirne, z jasno določenimi omejitvami.

Vendar ideje niso tako urejene. So večplastne in prepletene, so zapletene. In ko je sistem v konfliktu z resničnostjo… sistem prične razpadati.

Skozi skoraj celotno našo zgodovino so bile ideje neomejene. Dela Shakespeara, Gutenberga in Rembrandta je bilo mogoče prosto kopirati in na njih graditi. Naraščajoča prevlada tržne ekonomije, kjer se rezultati našega intelektualnega dela kupujejo in prodajajo, je povzročila nezaželen stranski učinek.

Recimo, da nekdo izumi boljšo žarnico. Njena cena mora pokriti ne samo ceno proizvodnje, ampak tudi ceno same inovacije.

Recimo, da konkurenca prične proizvajati konkurenčno kopijo. Konkurentu ni treba pokriti cene razvoja, zato je lahko njegova različica bolj poceni.

Bistveno je: izvirne stvaritve ne morejo tekmovati s cenami kopij.

V ZDA je bilo uvajanje avtorskih pravic in patentov namenjeno reševanju tega neravnovesja. Avtorske pravice so pokrivale medije, patenti pa inovacije. Oboje je bilo namenjeno spodbujanju ustvarjalnosti in širjenju novih idej tako, da ponujajo kratko in omejeno obdobje ekskluzivnosti, obdobje, v katerem nihče drugi nima pravice kopirati vašega dela. To je ponudilo ustvarjalcem možnost, da pokrijejo svojo investicijo in še kaj zaslužijo. Po tem je njihovo delo prešlo v javno domeno, kjer se je lahko širilo in na njem svobodno gradilo.

In prav to je bil namen: robustna javna domena, dostopne ideje in izdelki, umetnost in zabava, ki je na voljo vsem. V jedru je bila vera v skupno dobro, ki bo koristilo vsem.

S časom pa je vpliv trga ta princip spremenil do nerazpoznavnosti. Vplivni misleci so predlagali, da so ideje oblika lastnine in to prepričanje je slednjič porodilo novi termin…intelektualna lastnina.

Ta mem se je hitro razširil, deloma zahvaljujoč aspektom človeške psihologije znane kot »odpor do izgube«..

Preprosto povedano -, ne želimo izgubiti, kar imamo. Ljudje večjo vrednost pripisujejo izgubi, kot dobitku. Tako dobitek od kopiranja del drugih ne naredi velikega vtisa, vendar ko kopirajo naše ideje, to dojemamo kot izgubo in postanemo zaščitniški.

Na primer, Disney se je veliko posluževal javne domene. Zgodbe kot so Sneguljčica, Pinokio in Alica v čudežni deželi so vse vzete iz javne domene. Vendar, ko je prišel čas, da pretečejo avtorske pravice zgodnjih Disneyjevih filmov, so lobirali za podaljšanje avtorskih pravic.

Umetnik Shepard Fairey je v svojem delu pogosto uporabljal obstoječa dela. Ta praksa je dosegla vrhunec, ko ga je Associated Press tožil, ker je slaven »Hope« plakat za Obamo zasnoval na njihovi fotografiji. Ko je bila njegova podoba uporabljena v delu Baxterja Orra, je Fairey zagrozil s tožbo.

In končno, Steve Jobs se je včasih hvalil z Applovo zgodovino kopiranja.

“Vedno smo bili brez sramu, ko je šlo za krajo velikih idej.”

Vendar pa je gojil veliko zamero do tistih, ki so si drznili kopirati Apple.

“Uničil bom Android, ker je ukraden izdelek. Za to sem se pripravljen iti termo-nuklearno vojno.”

Ko kopiramo, to opravičujemo. Ko kopirajo drugi, to obsojamo. Večina nas nima nobenih težav s kopiranjem…, vsaj dokler smo mi tisti, ki kopirajo.

Torej z enim zaprtim očesom proti naši lastni mimikriji in z vero v trge in lastnino, je intelektualna lastnina s širšo interpretacijo obstoječih zakonov, novo zakonodajo, novimi področji, ki jih pokriva in mamljivimi nagradami, presegla svoj izvirni namen.

Leta 1981 je George Harrison izgubil 1.5 milijonov dolarjev vredno tožbo zaradi “podzavestnega” kopiranja doo-wop hita “He’s So Fine” v svoji baladi “My Sweet Lord”.

Pred tem je veliko pesmi zvenelo podobno drugim in niso končale na sodišču. Ray Charles je ustvaril prototip za soul glasbo, ko je pesem “I Got a Woman” utemeljil na gospelu “It Must be Jesus”.

Začenši v poznih devetdesetih, so začeli predstavljati serijo novih zakonov na področju avtorskih pravic in regulacij…in veliko jih je še v delu.

Najbolj ambiciozni po obsegu so trgovinski sporazumi. Ker so to pogodbe, ne zakoni, se lahko o njih pogaja naskrivaj, brez doprinosa javnosti in brez odobritve kongresa. Leta 2011 je predsednik Obama podpisal ACTA. Trans-pacifiški partnerski sporazum (TPP), ki se trenutno piše v tajnosti, namerava po svetu še razširiti zaščito v stilu ZDA.

Seveda, ko so bile ZDA same razvijajoča ekonomija, so zavračale podpis konvencij in tujim avtorjem niso nudile nobene zaščite. Charles Dickens se je pritoževal nad živahnim ameriškim piratskim knjižnim trgom, češ da je grozno, kako se barabinski knjigotržci bogatijo.

Patenti so naredili preskok od pokrivanja fizičnih invencij k virtualnim, še posebej programski opremi.

Vendar pa to ni povsem naraven prehod. Patent je načrt kako narediti inovacijo. Patenti programske opreme so bolj podobni ohlapnemu opisu kako bi nekaj izgledalo, če bi bilo izumljeno.

Patenti programske opreme so napisani v najširšem možnem jeziku, da tako pridobijo najširšo možno zaščito. Nejasnost teh pojmov včasih dosega nivoje absurdnosti. Na primer, “stroj za proizvajanje informacij”, kar pokriva vse, kar spominja na računalnik, ali “materialni predmet”, kar pokriva praktično vse.

Nejasnost mej patentov programske opreme je industrijo pametnih telefonov spremenil v veliko vojno.

62% vse tožb v zvezi s patenti se zdaj nanaša na programsko opremo. Predvidena izguba na ta račun znaša okoli pol trilijona dolarjev.

Vse širši doseg intelektualne lastnine je predstavil vse več možnosti za preračunljivo pravdanje -, tožijo samo, da zaslužijo. Razvili sta se dve novi vrsti, katerih celoten poslovni model temelji na tožbah: »sample troli« in »patentni troli«.

To so korporacije, ki ne proizvajajo ničesar. Pridobijo knjižnice pravic intelektualne lastnine, potem pa se pravdajo, da zaslužijo dobiček. In ker pravna obramba v primerih avtorskih pravic stane po sto tisoče dolarjev in milijone v primeru patentov, so njihove tarče običajno zelo motivirane, da se pogodijo izven sodišča.

Najbolj znani »sample trol« je Bridgeport Music, ki je vložil na stotine tožb. Leta 2005 so prejeli vplivno odločitev sodišča glede dve-sekundnega sampla.

To je vse. In ne samo, da je sample kratek, praktično je neprepoznaven.

Ta sodba je v bistvu prepoznala kakršnokoli samplanje, ni pomembno kako kratko, za prekršek. Glasbene kolaže, ki temeljijo na samplih iz zlatega obdobja hip-hopa, je zdaj praktično nemogoče narediti.

»Patentni troli« so najpogostejši v problematičnem svetu programske opreme. Morda najbolj nerazumljiv je primer Paula Allena. Je eden od ustanoviteljev Microsofta, milijarder, cenjen človekoljub, ki se je zaprisegel, da bo daroval večino svojega bogastva. Trdi, da so osnovne funkcije spleta, kot so sorodne povezave, opozorila in priporočila izumili v njegovem že dolgo neobstoječem podjetju. Samozvani “človek idej” je leta 2010 tožil praktično celoten Silicon Valley. To počne, čeprav mu ne manjka slave in bogastva.

Če povzamemo, celotna slika izgleda tako.

Verjamemo, da so ideje lastnina in smo pretirano zaščitniški, če imamo občutek, da nam ta lastnina pripada. Naši zakoni potem tej pristranskosti popuščajo z vse širšimi zaščitami in velikimi nagradami. Medtem veliki pravni stroški silijo tiste, ki se branijo, da plačajo in se pogodijo mimo sodišč.

To ni spodbuden scenarij, ki zastavlja vprašanje: kaj zdaj?

Vera v intelektualno lastnino je postala tako prevladujoča, da je potisnila osnovni namen avtorskih pravic in patentov daleč stran od javne zavesti. Ampak ta izvirni namen je še vedno razviden. Zakon o avtorskih pravicah iz leta 1790 je naslovljen “Zakon za spodbujanje učenja”. Zakon o patentih pa “Zakon za promocijo napredka uporabnih znanj”.

Ekskluzivne pravice, ki so jih ti zakoni predstavili, so bile kompromis za doseganje višjega cilja. Namen je bil izboljšati življenja vseh z intenziviranjem ustvarjalnosti in razvijanjem bogate javne domene, skupnega bazena znanja, ki je odprt za vse.

Ekskluzivne pravice pa so same po sebi postale cilj in zato so jih ojačali in razširili. Rezultat pa ni bil večji napredek ali več znanja, ampak več sporov in zlorab.

Živimo v dobi zastrašujočih težav. Potrebujemo najboljše mogoče ideje, potrebujemo jih zdaj in čim hitreje jih moramo razširiti. Skupno dobro je mem, ki ga je nadvladala intelektualna lastnina. Ponovno ga je potrebno razširiti. Če bo ta mem prevladal, se bodo tudi naši zakoni, norme in družba spremenili.

To je socialna evolucija in ni odvisna od vlad, korporacij ali odvetnikov… Odvisna je od nas.

Spremljajte projekt na Twitteru:
https://twitter.com/remixeverything

Vse vire in reference najdete na:
http://everythingisaremix.info

Serija v celoti:
http://everythingisaremix.info/watch-the-series/

Oseba stran avtorja Kirbya Fergusona:
http://www.kirbyferguson.com/

Podnapis (opensubtitles.org)

Kirby Ferguson je newyorški filmar in spletna senzacija, ki je svoj pohod po različnih video kanalih začel z zanimivimi kratkimi avtorskimi izobraževalnimi video prispevki, ter se dokončno uveljavil s serijo kratki filmov o kreativnosti z naslovom »Everything is a Remix«, v katerih raziskuje in razkriva svet, v katerem je vse remiks.

Napotila:
https://postaja.wordpress.com/2014/10/13/vse-je-remiks/
https://postaja.wordpress.com/2015/01/06/vse-je-remiks-elementi-ustvarjalnosti/
https://postaja.wordpress.com/2015/01/02/vse-je-remiks-remiks-inc/
https://postaja.wordpress.com/2015/01/01/vse-je-remiks-pesem-ostane-enaka/

Advertisements

3 thoughts on “»Vse je remiks« – Sistemska napaka

  1. Pingback: »Vse je remiks« – Elementi ustvarjalnosti | Humanistična postaja

  2. Pingback: »Vse je remiks« – Remiks Inc. | Humanistična postaja

  3. Pingback: »Vse je remiks« – Pesem ostane enaka | Humanistična postaja

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s