»Lovišča«

Dick Kirby je režiser, ki ga že vso kariero zanimajo strukture moči in kako skupine v njih to moč ohranjajo. V zadnjih treh letih je predstavil dva dokumentarna filma, ki sta se osredotočila na temo posilstev v dveh tradicionalnih ameriških institucijah, v vojski in na univerzah.

Posilstvo je eno najbolj tabuiziranih človekovih dejanj, s katerim želi izvrševati svojo nadmoč nad sočlovekom. The Hunting Ground (2015) (Lovišče) je prodoren dokumentarni ekspoze o kulturi posilstev v študentskih kampusih, ki je v ZDA spodbudil nacionalno razpravo o tem problemu. Statistike, ki jih navaja film so osupljive. Med 16 in 20% študentk na ameriških študentskih kampusih je že izkusilo spolni napad ali posilstvo. 90% prijavljenih posilstev so zagrešili njihovi znanci. Število pregonov in obsodb glede na prijave pa je na ameriških univerzah absurdno nizko. Skoraj polovica ameriških univerz na svojih kampusih v poročilih tovrstnih prekrškov ni niti zaznala. Film sledi dodiplomskim študentom, žrtvam spolnega nasilja, ki so preživeli posilstvo in ki si travmam in nenehnemu nadlegovanju navkljub, še naprej prizadevajo tako za svojo izobrazbo kot pravičnost. Preiskava številnih elitnih, državnih in manjših univerz režiserja Dicka Kirbya in producentke Amy Ziering razkriva endemičen sistem institucionalnega prikrivanja, racionalizacij, okrivljenja žrtev in zanikanja, ki ustvarja popolne pogoje za spolne plenilce, ki nekaznovano prežijo na plen. Dokumentarni film se v jedru osredotoča na delo dveh aktivistk, Andree Pino in Annie E. Clark, dveh bivših študentk Univerze Severne Karoline, ki sta bili v času študija posiljeni in ki sta stvari vzeli v svoje roke – za boj domiselno uporabljata pravno strategijo sklicevanja na IX. člen, ki določa, da lahko zvezni oddelek za izobraževanje ukrepa proti univerzi, če študentom zaradi diskriminacije ne omogoča ustrezne izobrazbe. Svoje znanje širita in delita med vse večjo, neustavljivo mrežo mladih žensk in moških, ki ne bodo več tiho. Ustanovili so skupino »End Rape on Campus« (Končajmo posilstva na kampusih) (http://endrapeoncampus.org/, 10.2.2016), ki si prizadeva za pošteno kaznovanje storilcev in pomoč njihovim žrtvam.

Ena od petih žensk na ameriških univerzah je spolno napadena, vendar je le manjši delež teh kaznivih dejanj tudi prijavljenih, še manj pa je kazni za storilce. Večino posilstev povzroči relativno malo števila povratnikov. Za več kot devetdeset odstotkov vseh spolnih napadov bi naj bilo odgovorno manj kot osem odstotkov populacije. Neuspeh družbe, da bi te storilce ustrezno kaznovala in ustavila jim omogoča, da lahko še naprej delujejo. Posilstvo je eden od zločinov, ki se ga najpogosteje obrne proti žrtvi. V filmu srečamo številne študente, ki trdijo, da so bili spolno napadeni na študentskih kampusih in da so njihove prijave univerzitetne institucije enostavno ignorirale ali jih preusmerjale v zapleteno univerzitetno birokracijo. Številne univerzitetne administratorje bolj skrbijo statistike, ki bi lahko njihovo univerzo prikazovale v negativni luči kot pa dobrobit njihovih študentov. Številni uradniki in profesorji trdijo, da so jih v skrivanje posilstev celo prisilili. Med izpostavljenimi so nekatere največjih in najbolj prominentnih ameriških univerz. Čeprav je večina žrtev spolnega nasilja žensk, so v filmu kot žrtve predstavljeni tudi moški, za katere producentka pravi, da se jim je še težje izpostavljati, ker posilstvo nosi stigmo, zaradi katere se čutijo še bolj prizadete.

Film se ukvarja tudi z zelo odmevnim primerom zvezdniškega podajalca ameriškega nogometa Jameisona Winstona, bivšega zvezdnika univerzitetne ekipe floridske državne univerze »Florida State Seminoles« in novega zvezdnika kluba lige NFL »Tampa Bay Buccaneers«. Mačistična športna kultura na univerzi je namreč za vsako univerzo veliki posel, v katerem se obračajo milijoni dolarjev in zaradi česar si univerze na tem področju ne želijo težav. Eden od univerzitetnih varnostnikov, ki je svojo službo zapustil v protest zaradi ravnanja univerze v teh primerih, se spominja absurdnih omejitev, ki so mu jih naložili, da bi mu preprečili dostop do enega od obtoženih študentov, ki je bil igralec ameriškega nogometa. Športna moštva so bila na kampusu izvzeta iz njegove pristojnosti, razlog za to pa preprost -, univerza ni želela prekiniti uspešnih rezultatov svojih športnih moštev.

Pomemben del zgodbe posilstev na univerzah in njihovega prikrivanja je ravno skrb univerz za njihovo korporativno podobo. Dekani so danes v veliki meri menedžerji, katerih osnovna skrb so finance in ravno šport je v tem sistemu eden velikih poslov, ki univerzam zagotavlja nemoteno delovanje, saj univerze na športne stadione in oglasne pogodbe vežejo velike vsote denarja. Posledično so športniki za univerze dragocenost, ki je ne želijo izgubiti, ker je od tega odvisno njihovo preživetje. Športniki študentje se tega zavedajo, tovrstna nedotakljivost pa spolnim plenilcem še dodatno omogoča, da jim ni treba misliti na posledice. Gojenci, ki jim po univerzi uspe, so do svoje matične univerze zelo lojalni in glavno jedro donacij, njihovi otroci, kot del družinske tradicije, pa tudi »bazen« novih študentov – katera univerza pa si želi biti znana po tem, da na njej posiljujejo, če je v igri toliko denarja in prestiža? Posledično univerze te primere zadržijo zase in jih pometejo pod preprogo.

Dick Kirby tovrstne korporativne vzroke učinkovito poveže s širšimi kulturnimi problemi patriarhalnosti, sovraštva do žensk in vplivov, ki so jim mladi Američani danes izpostavljeni: to je kultura, ki jo univerze ne samo pomanjkljivo nadzorujejo, ampak celo spodbujajo. To posebej koristi serijskim plenilcem, ki se zbirajo v še eni močni tradicionalni študentski instituciji -, bratovščinah. Te za univerze predstavljajo podobno »zlato gos« kot športne ekipe. Podobno kot v športu, verjetno pa še bolj, gre za okoli mladih moških osredinjeno tradicijo posvečenosti in privilegijev, ki nemalokrat prestopa meje dostojnega in celo zakonitega. Kot zbirališča potencialno močnih in vplivnih ljudi, ki bodo v bližnji prihodnosti zasedali najbolj odgovorne in pomembne družbene pozicije, si univerze ne morejo privoščiti, da bi jih odtujili. (http://www.eyeforfilm.co.uk/review/the-hunting-ground-2015-film-review-by-owen-van-spall, 10.2.2016) Tako dobimo sistemsko mrežo zanikanja in ponavljajočih napak, ki uničuje življenja in nagrajuje napačne vrednote.

Film je premiero doživel na filmskem festivalu v Sundanceu, odmevno pa je bil decembra 2015, kljub grožnjam univerz s tožbami, v krajši različici predvajan na programu CNN.

Napovednik:
https://www.youtube.com/watch?v=GBNHGi36nlM
Več na:
http://www.thehuntinggroundfilm.com/

Zadnji val razprav o posilstvih v ameriških institucijah moči, je ekipa okoli Dicka Kirbya začela leta 2012 z odmevnim dokumentarnim filmom o posilstvih v ameriški vojski, The Invisible War (Nevidna vojna). Premiero je film prav tako doživel na filmskem festivalu v Sundanceu, kjer je prejel tudi nagrado občinstva. Film je bil deležen številnih pohval in nagrad, med drugim tudi oskarjevske nominacije za najboljši dokumentarni film in je postal odmeven tudi zaradi vpliva, ki ga je njegovo predvajanje imelo na politike zmanjševanja spolnega nasilja v vojski.

The Invisible War vključuje intervjuje z veterani iz različnih vej ameriške vojske, ki pripovedujejo o spolnih napadih nanje. Njihove zgodbe kažejo na številne podobnosti, kot so pomanjkanje dostopa do nepristranskega pravosodnega sistema, povračilne ukrepe zoper žrtve namesto proti storilcem, odsotnost ustrezne pomoči za žrtve, nemoteno karierno napredovanje storilcev in prisilna izključitev žrtve iz službe. Gre za ultimativno strukturo moči, ki je pokvarjena že v izhodišču. V najbolj odmevni zgodbi filma se bivša uslužbenka obalne straže Kori Cioca bori za veteransko podporo, da bi lahko plačala račune za zdravstvene težave, ki so nastale zaradi posilstva na delovnem mestu. S pomočjo odvetnice Susan L. Burke, Cioca skupaj z drugimi žrtvami posilstev v vojski, sproži civilno tožbo »Cioca v. Rumsfeld« zoper Ministrstvo za obrambo ZDA ter ga obtoži neprimernega odziva in obravnave spolnih napadov v vojski. The Invisible War uporablja te in podobne primere, tudi primere elitnih institucij kot je »Marine Barracks Washington«, ki skrbi za osebno stražo ameriškega predsednika, da pokaže kako ameriška vojska glede visokih številk spolnih napadov v svojih vrstah konstantno ponuja zgolj prazne obljube.

Napovednik:
https://www.youtube.com/watch?v=ECOqpv45tIo
Več na:
http://invisiblewarmovie.com/

Tema spolnih napadov je v zahodnih družbah na vedno prisotni margini – je vsem znana družbena deviacija, ki jo kulture tako ali drugače vzamejo za samoumevno, se pa vpričo zgodovinskih dosežkov feminizma, detabuizacije spolnih napadov in liberalizacije spolnosti vse bolj kaže potreba po kritični obravnavi. Nedavni primeri nasilnih posilstev v Indiji in množičnih spolnih napadov v Kölnu (Köln ni Kairo, https://postaja.wordpress.com/2016/01/07/koln-ni-kairo/, 10.2.2016) so to potrebo samo še zaostrili in ji, zaradi okoliščin v katerih trenutno živimo, dodali dimenzijo zgražanja nad dejanji tistih, ki jih označujemo kot »drugi«. A »drugi« smo v tem primeru seveda tudi sami. Večino tega, kar lahko na primeru omenjenih institucij povemo za ZDA, velja tudi za nas. Statistike koliko lahko to potrjujejo. »Pregledali smo letna policijska poročila zadnjih desetih let in našteli 558 primerov posilstev kot dokončanih dejanj, kar v povprečju pomeni, da je v Sloveniji vsako leto posiljenih 55 žensk oziroma več kot ena na teden! Najbolj v zadnjem desetletju izstopa leto 2007, ko je policija obravnavala 85 kaznivih dejanj posilstva in še 12 poskusov posilstva. Najmanj pa so jih obravnavali leta 2013 – 43 posilstev in še 10 poskusov. Treba pa je opozoriti, da so v teh številkah zajeta le prijavljena kazniva dejanja in tudi policija priznava, da so številke sicer še višje. Znaten delež spolnega nasilja, morda celo do 90 odstotkov, je neprijavljenega. Dodajajo pa, da se lahko pohvalijo z visoko preiskanostjo tistih primerov, ki so bili policiji prijavljeni. Izračunali smo, da je bila preiskanost prijavljenih kaznivih dejanj posilstva v zadnjem letu res več kot 92-odstotna. Leta 2014 je policija sicer obravnavala 378 kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost – od tega 43 dokončanih posilstev in še 10 poskusov posilstva, 49 primerov spolnega nasilja, 30 kaznivih dejanj kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, 158 kaznivih dejanj spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let, 44 primerov prikazovanja, izdelave, posesti in posedovanja pornografskega gradiva in še 34 drugih kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti.« (http://www.rtvslo.si/slovenija/na-desetine-posilstev-zamolcanih-pred-javnostjo-tudi-kranjskogorsko/341696, 10.2.2016)

Zmotne predstave in dejstva o spolnem nasilju, kako ravnati ob spolnem napadu, kako se zaščititi pred spolnim nasiljem, kako ravnati, če ste žrtev spolnega nasilja, posledice spolnega nasilja za žrtev, kakšen je postopek policijske preiskave kaznivega dejanja in pravice žrtev najdete podrobneje predstavljene v zloženki Policije z naslovom »Spolno nasilje«. (http://www.policija.si/index.php/preventiva-/preventiva/5790-spolno-nasilje, 10.2.2016)

Več na:
Ne pomeni ne!
http://www.amnesty.si/ne-pomeni-ne.html

Temo spolnega nasilja, njegovih številnih kulturnih in osebnih »obrazov« lahko predstavimo tudi skozi številne poučne dokumentarne filme. Našteli bomo nekaj tovrstnih filmov, ki so v zadnjih dvajsetih letih nastali v produkcije medijske izobraževalne fundacije (MEF).

The Line (2009), Kje je meja?

The Line je oseben film Nancy Schwartzman iz leta 2009, v katerem prikaže svojo zgodbo, v kateri se je spogledovanje neke noči sprevrglo v nočno moro. V soočenju s posledicami spolnega napada se je odločila, da bo naredila film o odnosu med lastno izkušnjo in prepletom političnih, pravnih in kulturnih vprašanj, ki obkrožajo vprašanja spolnosti in privolitve. Z uporabo skrite kamere se sooča s človekom, ki jo je napadel, s čemer poskuša premagati travmo svoje izkušnje in doseči boljše razumevanje o včasih dvoumni črti med privolitvijo in prisilo v spolnosti. Rezultat je močan dokumentarni film o strašni osebni realnosti posilstva in spolnega nasilja – in bolj zapletenih in ambivalentnih načinov, kako so spolni napadi pogosto predstavljeni in razumljeni v širši kulturi. Film je bil dokončan po tem ko je predstavljen v učilnicah na desetine študentskih kampusov. The Line (Kje je meja?) je strukturirana tako, da privabi in nagrajuje zaupanje študentov, zaradi česar so bolj pripravljeni razpravljati o spolnosti, privolitvi, zakonskih pravicah in politikah, ki obkrožajo spolno nasilje, medtem ko hkrati preučuje vprašanja, ki se prepogosto štejejo za neprijetna, sramotna ali tabu.

Napovednik:
https://www.youtube.com/watch?v=GdifN1eAR8k
Več na:
http://www.mediaed.org/cgi-bin/commerce.cgi?preadd=action&key=239
http://whereisyourline.org/about/

Asking For It – The Ethics & Erotics of Sexual Consent (2010), Prosiš za to – etika in erotika privolitve v spolnost

Meja med spolno privolitvijo in spolno prisilo ni vedno tako jasna kot se zdi – po mnenju Harrya Broda je to razlog zakaj bi morali naše seksualne interakcije obravnavati z veliko večjo pozornostjo. Brod, profesor filozofije in eden vodilnih moških v pro-feminističnem gibanju, ponuja edinstven pogled na problem spolnega nasilja, tak, ki vprašanje zapleta in hkrati pojasnjuje temeljno načelo, da mora soglasje biti vedno izrecno odobreno, nikoli zgolj domneva. V ne-ogrožajoči, ne-nasilni razpravi, ki sega od pomenov pojmov »da« in »ne«, nedoločnosti tišine do tega kako alkohol vpliva na naše etične odločitve, Brod izziva mlade, da si predstavljajo model spolne interakcije, ki je najbolj erotična ravno takrat, ko je tudi najbolj premišljena in sočutna.

Napovednik:
https://www.youtube.com/watch?v=V1rtQmDXfN0
Več na:
http://www.mediaed.org/cgi-bin/commerce.cgi?preadd=action&key=243

Bro Code, The – How Contemporary Culture Creates Sexist Men (2011), Koda bratstva – kako sodobna kultura ustvarja seksiste

Thomas Keith, profesor filozofije na Kalifornijski državni univerzi ponuja vpogled na sile v moški kulturi, ki fante in moške sili v dehumanizacijo in nespoštovanje žensk. Z analizo vrste sodobnih medijskih form, ki ciljajo na mlade moške, Keith izpostavi glavne maksime »bratske kulture« in »bratske kode« in preučuje, kako ta na videz ironična mentaliteta v resničnem svetu krepi sovraštvo do žensk in nasilje nad ženskami. Ali gleda filme in glasbene spote, ki poveličujejo ženskarje, pornografijo, ki trguje z brutalizacijo žensk, komikov, ki se norčujejo iz spolnih napadov ali popularizacijo moških revij in televizijskih oddaj kabelskih televizij, ki oživljajo in slavijo reakcionarne mite ameriške moškosti, je sporočilo, ki ga Keitha razkriva v skoraj vsakem kotičku naše »zabavne« kulture jasno: za fante in moške danes ni samo normalno – ampak je celo kul -, da nadzorujejo in ponižujejo ženske. »The Bro Code« navaja trdne protiargumente, da ni v tem strupenem idealu ameriške moškosti nič normalnega, naravnega ali neizogibnega ter izzove mlade, da se borijo proti oživljanju te ideje, po kateri »bratstvo« – in moškost – pomenita slavljenje seksizma, nasilja in zlorab.

Napovednik:
https://vimeo.com/29397650
Več na:
http://www.mediaed.org/cgi-bin/commerce.cgi?preadd=action&key=246

Tough Guise – Violence, Media & the Crisis in Masculinity (1999), Krinka trdoživosti – nasilje, mediji in kriza možatosti

Priznani učitelj in aktivist na področju boja proti nasilju, Jackson Katz, meni, da je epidemijo moškega nasilja, ki je okužila ameriško družbo, treba razumeti in nagovoriti kot del veliko širše kulturne krize možatosti. Naj si gre za nasilje in zastraševanje, ki se dogaja na šolah, strelske pohode, zmerjanje istospolno usmerjenih, spolne napade in nasilje nad ženskami, nam Katz ponuja tezo, da so moško nasilje, mizogínost in homofobija neločljivo povezani s tem, kako kot kultura definiramo možatost. V svojem prispevku posebno pozornost namenja temu, kako ameriški mediji poveličujejo regresivne in nasilne ideale moškosti, ki jih spodbuja socialna in ekonomska grožnja tradicionalni beli heteroseksualni avtoriteti. Katzov inovativen kulturološki pristop do preprečevanja spolnega nasilja so prevzeli v ligi ameriškega nogometa NFL, krovni študentski športni organizaciji NCAA in marinci ameriške vojske.

Napovednik:
https://www.youtube.com/watch?v=3exzMPT4nGI
Film:
https://www.youtube.com/watch?v=PS_0qCEsapI
Več na:
http://www.mediaed.org/cgi-bin/commerce.cgi?preadd=action&key=211
http://zofijini.net/koticek_krinka/

Flirting with Danger – Power & Choice in Heterosexual Relationships (2012), Spogledovanje z nevarnostjo – moč in izbira v heteroseksualnih odnosih

Socialna in razvojna psihologinja ter avtorica Lynn Phillips v tem izzivalnem pogledu na popularno kulturo in na načine kako resnična dekleta in ženske krmarijo svoje heteroseksualne odnose in stike, raziskuje mejo med privolitvijo in prisilo. Skozi dramatizirane intervjuje, ki jih je Phillipsova izvedla z več kot sto mladimi ženskami, film raziskuje, kako pogosto nasprotujoča si sporočila širše kulture o užitku, nevarnosti in viktimizaciji vstopajo v ženske najintimnejše odnose z moškimi. Rezultat je osvežujoče iskren in niansiran pogled, kako so se mlade ženske prisiljene spoprijemati z globoko ambivalentnimi kulturnimi odnosi do ženske seksualnosti.

Napovednik:
https://www.youtube.com/watch?v=1vxESJp5O9s
Več na:
http://www.mediaed.org/cgi-bin/commerce.cgi?preadd=action&key=250

Spin the Bottle – Sex, Lies & Alcohol (2004), Zavrti steklenico – spolnost, laži in alkohol

Spin the Bottle ponuja nepogrešljivo kritiko vloge, ki jo v slavljenju prekomernega pitja in tveganega vedenja igra sodobna popularna kultura. Medijska kritika Jackson Katz in Jean Kilbourne tem izkrivljenim predstavam zoperstavita pogosto moteče in nevarne načine, kako uživanje alkohola vpliva na življenje resničnih mladih moških in žensk. Svojo analizo ilustrirata s številnimi primeri in dekodirata moč in vpliv, ki jih imajo te zapeljive medijske podobe pri oblikovanju spolne identitete, ki je povezana z uporabo alkohola. Nikjer ni ta povezava bolj zaskrbljujoča kot na ameriških univerzitetnih kampusih. Z raziskovanjem univerzitetne zabavne scene Spin the Bottle prikazuje težave, ki jih imajo študenti z navigacijo skozi kulturno okolje, ki je nasičeno s sporočili o spolnosti in alkoholu. Intervjuji z zdravstvenimi delavci pokažejo zaskrbljujočo sliko o tem, kako pitje vpliva na zdravje študentov in njihovo učno uspešnost.

Napovednik:
https://www.youtube.com/watch?v=DqHYeCLBG6s
Več na:
http://www.mediaed.org/cgi-bin/commerce.cgi?preadd=action&key=210

Codes of Gender, The Identity and Performance in Pop Culture (2009), Kode spola – identiteta in predstava v popularni kulturi

V dokumentarnem filmu »The Codes of Gender« (Kode spola, 2009), medijski strokovnjak Sut Jhally s tezo, da oglaševanje ne prodaja zgolj izdelkov ampak tudi ideje o svetu, ponuja intenzivno analizo nezmožnosti komercialne kulture, da se izogne reakcionarnim reprezentacijam spola. Jhallyevo izhodišče je revolucionarno delo pokojnega sociologa Ervinga Goffmana, katerega knjiga iz leta 1959 »The Presentation of the Self in Everyday Life« (Predstavljanje sebstva v vsakdanjem življenju) je predhodila rastočemu področju performativnih študij. Jhally Goffmanovo analizo telesa v tiskanih oglasih uporabi za analizo stotine današnjih oglasov in tako razkriva presenetljiv vzorec regresivnih in destruktivnih kodov spola. S pogledom preko oglaševanja, kot medija, ki preprosto prodaja izdelke in preko analiz spola, ki se rade osredotočajo ali zgolj na biologijo ali objektivizacijo, dokumentarni film ponuja pomembne vpoglede v socialno konstrukcijo moškosti in ženskosti, odnos med spolom in močjo ter vsakodnevno izvajanje kulturnih norm.

Napovednik:
https://www.youtube.com/watch?v=HGsWWczLYds
Več na:
http://www.mediaed.org/cgi-bin/commerce.cgi?preadd=action&key=238
http://zofijini.net/kode-spola/

Rape Myths on Trial – Naming the Unnamed Conspirator (2012), Miti o posilstvu na sodišču – imenovati neimenovanega zarotnika

Napovednik:
https://vimeo.com/121933564
Več na:
http://www.mediaed.org/cgi-bin/commerce.cgi?preadd=action&key=249

Date Rape Backlash – Media & the Denial of Rape (1994), Posilstvo na zmenku – mediji in zanikanje posilstva

Napovednik:
https://www.youtube.com/watch?v=L6Rie2m_fKY
Več na:
http://www.mediaed.org/cgi-bin/commerce.cgi?preadd=action&key=201

Napotila:
http://www.drustvo-dnk.si/dejavnosti/osebe-z-izkunjo-nasilja/svetovalnica-za-zrtve-spolnega-nasilja.html
http://www.unaslovenia.org/ozn/zenske
http://www.unhcr-centraleurope.org/si/a/skrb-za-ranljive-skupine/spolno-nasilje-in-nasilje-pogojeno-s-spolom.html
http://spolna-zloraba.si/
http://www.24ur.com/kar-devet-milijonov-zrtev-posilstva-v-eu.html
https://sl.wikipedia.org/wiki/Spolno_nasilje
https://en.wikipedia.org/wiki/Rape
Nasilje nad ženskami: vseevropska raziskava
http://fra.europa.eu/sites/default/files/fra-2014-vaw-survey-at-a-glance-oct14_sl.pdf

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s