Odločitev je naša

The Choice is Ours (2016)

Roxanne Meadows, Joel Holt

Prirejeni transkript:

Larry King, TV voditelj

»- Poglejmo si pobližje, kako razmišlja Jacque Fresco in kakšno družbo bi želel videti v prihodnosti.«

Jacque Fresco

»Stroje in tehnologijo izpostavljamo, ker želimo ljudi osvoboditi, da si lahko postavljajo višje cilje. Stroji bi morali opravljati umazana, ponavljajoča se in dolgočasna dela. Potrebovali bi deset let, da bi spremenili obličje Zemlje. Če želimo rešiti naše okolje, preseči neumnosti in konflikte, moramo spremeniti razmišljanje in ponovno pretehtati naše družbene cilje.«

Jeff Hoffman, upokojen astronavt NASE, MIT

»Kot večina otrok sem pri šestih letih sanjal o poletih v vesolje. Star sem že toliko, da sta bila v tistih časih edina astronavta Flash Gordon in Buck Rogers. Sčasoma sem postal profesionalni astronom. Imel sem srečo in bil izbran v prvi skupino astronavtov programa Shuttle. Usposabljanje je trajalo zelo dolgo. Seveda smo vadili na veliko različnih simulatorjih. Ko pa dejansko sediš v plovilu, te prešine: »hej, to pa ni simulator!« Celotno plovilo se na ploščadi nekoliko trese. Nato pod sabo zaslišiš rohnenje. Plovilo se nekoliko nagne naprej. Ko se spet vrne v navpični položaj, pa kar naenkrat – BUM! – in prižgejo se glavni raketni motorji. To so neverjetne vibracije in hrup. Naslednji dve minuti občutiš to izredno moč na vrhu katere sediš. Samo držal sem se in si mislil: »upam, da ta reč zdrži.« Seveda je zdržala. Kmalu smo že lahko gledali skozi okno. Modro nebo se je že prelilo v črnino vesolja. V daljavi se pred menoj prikaže obala Afrike. Nikoli ne bom pozabil občutka s prvega leta, ko sem dojel: »vau, v vesolju sem!« Z orbite vidiš sončne vzhode in zahode, ki se ponovijo 16 krat vsakih 24 ur. Ko letiš nad Zemljo ponoči, dobiš realen pogled na človeško civilizacijo. Med dnevom gledaš dol in vidiš vse barve Zemlje. Vidiš raznoliko zemeljsko površino in obrise celin. Čez dan lahko opazuješ veliko lepih stvari. Vidne pa so tudi posledice udarcev, ki jih je človek zadal planetu in te so lahko precej zastrašujoče. V enajstih letih letenja sem bil priča nenehnemu krčenju amazonskega pragozda. Ponoči si lahko ves čas videl požare zaradi pridobivanja kmetijskih površin po vsem svetu. Lahko si videl pristanišča polna mulja. V Afriki si videl, da se gozdna meja vsako leto dvigne. Vemo, kaj je globalno segrevanje in kakšne posledice ima za ozračje. Druga stvar, ki jo dojameš, ko opazuješ iz vesolja, pa je, kako tanko je naše ozračje. Dejstva, da vidimo okoljsko škodo, ki smo jo ljudje povzročili na Zemlji, četudi jo gledamo iz vesolja, enostavno ne moremo kar tako prezreti. Planet se odziva na prisotnost ljudi.«

Carl Sagan, »Bleda modra pika«, 1994

»Zemlja je zelo majhen oder v prostranosti vesolja. Pomislite na reke krvi, ki so jo prelili vsi tisti generali in vladarji, da so v slavi in zmagoslavju postali trenutni gospodarji delčka te pike. Pomislite na neskončno krutost, s katero so se prebivalci enega kotička te pike znesli nad zelo podobnimi prebivalci nekega drugega kotička. Kako željni so medsebojnega pobijanja, kako goreče je njihovo sovraštvo. Naše nastopaštvo, naša namišljena samovšečnost, naša iluzija, da imamo privilegiran položaj v vesolju, so na tej piki blede svetlobe na preizkušnji. Naš planet je osamljena pikica sredi veličastne kozmične črnine. V vsej tej prostranosti ni nikakršnega namiga, da bo pomoč prišla od drugod in nas rešila pred nami samimi.«

1. DEL

Prvič imamo na voljo zmogljivosti, tehnologijo in znanje, da ustvarimo obilje za vso svetovno družbo. Ne moremo več nadaljevati kot doslej, saj bodo posledice v tem primeru strahotne. Poročilo Združenih narodov iz leta 2012 predvideva rast svetovnega prebivalstva s 7 milijard na skoraj 9 milijard do leta 2040. Potrebe po virih bodo skokovito naraščale. Do leta 2030 naj bi se potrebe po hrani povečale za 50 %, po energiji za 45 % in po vodi za 30 %. Trenutno trošimo naravne vire 50 % hitreje, kot jih planet lahko obnovi. Ob takem tempu bomo potrebovali še tri dodatne Zemlje, da bi zadostili današnjim potrebam po virih. Pa vendar, od okoljskih katastrof do vojn, naš zastareli sistem vrednot še vedno nadaljuje s to norostjo in nas ogroža na veliko področjih. Ali je res največ, kar zmoremo, zgolj počistiti za seboj? So politiki zmožni ali celo sposobni voditi družbo? Smo preprosto nesposobni predvidevati in načrtovati svojo prihodnost? Ali imamo res prirojene hibe, ki jih nismo zmožni spremeniti? Pogosto slišimo, da je človeška narava določena in da so naše najslabše lastnosti prirojene.

ZAKONITOSTI VEDENJA

Henry Schlinger ml., psiholog, Kalifornijska državna univerza

»Mislim, da je težko govoriti o določeni naravi človeka, kakor govorimo o ustaljenih vedênjskih vzorcih pri živalih. Jasno je, da glavno vlogo pri ljudeh igra učenje. Pravzaprav ljudem pravimo »učljive živali«, saj se naučimo več kot katerakoli žival.«

Pa vendar, glede na našo nasilno zgodovino, nagnjenost k vojnam, zavidanje in sovraštvo se moramo še veliko naučiti. Enostavno nemogoče je prezreti razmere, v katerih živimo.

Jacque Fresco

»Človeška družba enostavno ne zna drugače. Ne razumem sil, ki oblikujejo človeško vedênje. Zato ljudje izumljajo svoje koncepte in izhajajo iz svojih vrednot, ko pojasnjujejo človeško vedênje ter pravijo, da je človeška narava pač takšna. Tu pa se motijo.«

Henry Schlinger ml., psiholog, Kalifornijska državna univerza

»Prav ta trenutek smo priča pravi eksploziji tehnologij v naši kulturi. Menim, da veliko ljudi misli, da nas bo tehnologija rešila. Gotovo nam je tehnologija olajšala življenje na mnogih področjih. Včasih je to dobro, včasih pa ne. Obstaja tehnologija, ki je nimamo, a jo nujno potrebujemo, če se zares želimo spremeniti, in to je tehnologija vedênja. Znanost vedênja bi morali uvesti, kot smo to storili na področju fizike, kemije in biologije. To je ta manjkajoča sestavina naše kulture. In je tudi najzahtevnejša, saj nasprotuje načinu, kako večina ljudi razmišlja o sebi.«

Raziskovanje človekovega vedênja na enak način kot kateregakoli drugega fizikalnega pojava nam bo pomagalo razumeti dejavnike, ki oblikujejo naše poglede in obnašanje.

Henry Schlinger ml., psiholog, Kalifornijska državna univerza

»Vsi naravoslovci predpostavljajo, da za njihove raziskave veljajo določene zakonitosti in red, sicer ne bi mogli delovati znanstveno. Vedenjski strokovnjaki predpostavljajo, da vedênje človeka in drugih organizmov tudi sledi določenim zakonitostim in redu. Če tega ne sprejmemo, potemtakem predpostavljamo, da je človeško vedênje ločeno od preostale narave. Ta predpostavka pa ne drži, kajti menimo, da je človeško vedênje del naravnega sveta.«

Človeško vedênje ima prav tako svoje zakonitosti kot vse ostalo.

Jacque Fresco

»Sončnica se ne obrača k soncu. Obrača jo sonce s krčenjem njenih celičnih membran. Jadrnica ne more sama jadrati, premika jo veter. Rastline ne rastejo. Poganjajo jih sonce, prst, temperatura … mnogo stvari. Vse stvari poganja nekaj drugega. Ljudje se odzivajo na dražljaje iz okolja. Spomnite se, kako vam je mama ponavljala ‘skodelica, miza, luč, ata, mama’ znova in znova, dokler niste tudi vi govorili enako. Rasizem je prav tako naučen. Lahko bi bili vzgojeni v sovraštvu do temnopoltih, lahko bi bili vzgojeni v sovraštvu do Židov, Švedov, ljudi katerekoli pripadnosti. Lahko bi vzgojili Žida v nacistični kulturi. Postal bi izvrsten nacist.«

PRIMARNI VPLIV?

Mehanski procesi temeljijo na mnogih součinkujočih sistemih. Enako kot mehanski sistemi tudi naše vedenje nima le enega vzroka. Naše vedenje je odvisno od skupka vzajemno delujočih vplivov, s katerimi se srečujemo.

Henry Schlinger ml., psiholog, Kalifornijska državna univerza

»Okolje nikoli ne more biti enako za dva posameznika. To je povsem v nasprotju s trditvami, ko ljudje rečejo: »v enakem okolju, pa vendar so postali tako različni.« Po tej razlagi se enako okolje nanaša na hišo, v kateri so živeli, ali na njihove starše.«

Jacque Fresco

»Enako okolje ne obstaja. Imaš dva otroka, eden je star štiri leta in se z njim igraš, drugi, sedemletni, pa stoji zraven z žalostnim obrazom. Vprašaš ga kaj je narobe, otrok pa samo skomigne. Povzročaš ljubosumje in zavist. To je razlog.«

Henry Schlinger ml., psiholog, Kalifornijska državna univerza

»Ampak z znanstvene perspektive je okolje res sestavljeno iz medsebojnih vplivov posameznih trenutkov v našem življenju in dogajanja znotraj in zunaj nas. Okolje se torej nenehno spreminja.«

Jacque Fresco

»Oba otroka si posadiš na kolena, mlajšega in starejšega. Rečeš: »oba vaju imam rad.« Nikoli se ne igraš samo z enim otrokom ali imaš enega raje. Če enemu dovoliš, da gre v kino, drugemu pa ne, ker ni napravil domače naloge, se bo takrat, ko bo prvi padel po stopnicah, drugi privoščljivo smejal. Saj ni slab človek, ampak počuti se zapostavljenega.«

Še naše pojmovanje estetike in lepote se pogosto pripisuje neki bistveni lastnosti, toda pozornejše opazovanje pokaže, da se te zaznave močno razlikujejo glede na kraj in zgodovinsko obdobje.

Henry Schlinger ml., psiholog, Kalifornijska državna univerza

»Menim, da so predstave o estetiki in lepoti v veliki meri naučene. To lahko ugotovite tako, da v različnih kulturah primerjate, kaj ljudje dojemajo kot privlačno in lepo. Ugotovili boste, kako močno se to dojemanje razlikuje od kulture do kulture. Včasih so velike razlike že znotraj ene same kulture.«

Jacque Fresco

»Obstajajo ljudje, ki nosijo medeninaste obroče okoli vratu. Tako si podaljšajo vrat. Če bi te obroče odstranili, bi glava omahnila. Zanje je dolg vrat znak lepote. Na nekaterih otokih, ki sem jih obiskal, so dekleta z veliko zadnjico veljala za posebej lepa. Ostala dekleta pa so bila zapostavljena.«

Henry Schlinger ml., psiholog, Kalifornijska državna univerza

»Nekatere hipoteze pravijo, da geni vplivajo na posameznikovo pojmovanje lepote, menim pa, da najbolj jedrnata razlaga, kaj posameznik pojmuje kot lepo, izhaja iz njegovega okolja in kulture, v kateri je odraščal.«

Jacque Fresco

»Če bi vsi okrog vas imeli 30-centimetrske nosove, bi se gotovo tudi vi dali operirati. Lepota ne obstaja. Vse je projekcija. Če se poročiš z najlepšim dekletom na svetu in se izkaže, da je neznosna, te tudi njen obraz več ne privlači.«

Nekateri raziskovalci trdijo, da geni bolj kot vzgoja določajo, kdo lahko postane kriminalec ali celo morilec.

Henry Schlinger ml., psiholog, Kalifornijska državna univerza

»Če vprašaš ljudi, kaj je vplivalo na to, da so postali zdravnik, odvetnik ali izbrali katerikoli drugi poklic, se večina strinja, da je to povezano z vzgojo: z vplivom staršev, učiteljev in ostalih. Niso geni tisti, ki določijo, ali boste postali odvetnik ali zdravnik.«

Geni nam ne dajo sistema vrednot ali določijo procesno raven, na kateri delujemo.

Henry Schlinger ml., psiholog, Kalifornijska državna univerza

»Geni ne oblikujejo našega vedênja. Geni so se sami oblikovali skozi zgodovino evolucije. Vendar naše vedênje izoblikuje izključno okolje, ki smo mu izpostavljeni.«

Vedênje se ne zgodi v vakuumu. Vedno je močno odvisno od vplivov okolja.

Jacque Fresco

»Želel sem izvedeti, ali imajo moški prirojen odnos do žensk ali se tega naučijo? Zato sem pred leti odpotoval na nek otok. Zanimivost teh otočanov je, da so goli. Tam nikoli nisem videl, da bi moški strmel v žensko telo. Otroci plavajo brez kopalk, ko so še dojenčki. Fantje in dekleta skupaj. Na otoku ni nihče nikogar opazoval na skrivaj. Na stenah kolib ni bilo slik golih žensk, saj je golota nekaj običajnega. Dekletu so rekli: »všeč si mi.« Božali so jih od vrha glave do stopal. Pri nas pa moški najprej navalijo na prsi, ker so tako naučeni.«

IGRA OBTOŽEVANJA

Henry Schlinger ml., psiholog, Kalifornijska državna univerza

»Tradicionalno pojmovanje, ki posamezniku daje osebno odgovornost in avtonomijo, je tudi tisto, ki ga nagrajuje za njegovo vedênje, po drugi strani pa ga zaradi vedênja tudi obsoja.«

Jacque Fresco

»Obsojanje ljudi zaradi njihovega vedênja je eno najbolj pogubnih dejanj v naši tako imenovani napredni družbi. Vedênje ljudi je odvisno od kulture, v kateri so odraščali.«

Henry Schlinger ml., psiholog, Kalifornijska državna univerza

»Ta trditev je osnovana na domnevi, da smo vsi svobodni; svobodno lahko izbiramo svoje vedênje. Pa vendar je znanstvena razlaga popolnoma nasprotna. Znanstveni vidik je determinističen, saj pravi, da za naše vedenje veljajo zakonitosti in red ter da je povzročeno.«

Jacque Fresco

»Ni ga serijskega morilca brez ozadja iz preteklosti, ki ga je naredilo takšnega. Vsi gangsterji so to postali zaradi druženja z drugimi gangsterji.«

Naš družbeni in pravni sistem obsojata in kaznujeta posameznika. Pa vendar poskusi spreminjanja vedênja s kaznijo ne upoštevajo ozadja in okolja, ki sta izoblikovala vedênje tega posameznika. Raziskave kažejo, da učenje spremeni tako fizično kot kemično strukturo možganov. Očitno obstaja več odločilnih dejavnikov, vendar v primerjavi z vplivi okolja geni zelo malo vplivajo na to, kako se učimo.

Jacque Fresco

»Noben kitajski dojenček se ni rodil z znanjem kitajskega jezika. Ste to vedeli? Morali so hoditi v šolo, da so se naučili jezika. Noben francoski dojenček se ni rodil z znanjem francoščine. Ne glede na to, koliko let starši govorijo francosko, se morajo jezika naučiti.«

Henry Schlinger ml., psiholog, Kalifornijska državna univerza

»Naša možganska skorja je izredno prožna. Naše vedênje je zelo vodljivo in prilagodljivo. Smo najbolj prilagodljiva bitja na planetu. Če pogledamo zgodovino človeštva, lahko vidimo, da smo se naučili prilagoditi čisto vsakemu okolju na planetu.«

Jacque Fresco

»Edina razlika med pridigarjem in tatom je okolje, v katerem sta bila vzgojena.«

Brez zunanjih vplivov sami ne pridemo do zaključkov. Ne spreminjamo mišljenja. Naše mišljenje se spreminja na podlagi dogodkov.

Jacque Fresco

»Če ste rojeni z možgani, ki so zmogljivejši in hitrejši kot povprečni možgani, boste hitreje postali fašist, če ste vzgojeni v fašističnem okolju. Dobri možgani ne morejo ločiti, kaj je pomembnejše. Možgani nimajo mehanizma za razločevanje, to ugotavljajo na podlagi eksperimentalnih dokazov.«

Če se okoliščine, v katerih se oblikujejo naše vrednote, ne spremenijo, bodo, ne glede na želje pesnikov, duhovnikov in politikov, tudi vedênje in vrednote ostali enaki.

Jacque Fresco

»Če ljudem prepoveš loviti ribe na nekem območju, a jim ne priskrbiš hrane in drugih življenjskih potrebščin, bodo to prepoved kršili. Vsi zakoni se morajo skladati z naravo fizičnega sveta. Pa vendar ni zakon tisti, ki preprečuje kriminal, temveč dejstvo, ali izpolnjuješ pogoje. Če so ljudje brezposelni, bodo naredili vse, kar bo potrebno, da nahranijo svojo družino. Tudi če narediš zakon, ki prepoveduje krajo hrane, bodo hrano kradli, da bodo zadovoljili potrebe svoje družine. Katerikoli zakon, ki ga človek postavi in ne ustreza okoliščinam realnosti, bo kršen.«

Višji ideali in stremljenje ljudi se ne morejo uresničiti v obdobju pomanjkanja in vojne.

Andrew Bacevich, zgodovinar, Univerza v Bostonu

»Če želiš nekoga bombardirati je presenetljivo malo razprave, kolikšni bodo stroški. Vsakič pa, ko razpravljamo, ali lahko pomagamo ljudem v stiski, se vsi nenadoma začnemo ukvarjati s stroški.«

Nobena kultura ne vrednoti človeškega vedênja na tak način. Če bi ga, bi se vprašali, kaj povzroča pohlep, fanatizem, nepravičnost in vojno.

Jacque Fresco

»Vzgojijo te z vrednotami, ki dajejo moč njim.«

Žal so vse družbe do sedaj ljudem vcepile vrednote, ki tistim na vrhu pomagajo ohranjati oblast.

2. DEL

Oglejmo si torej ključne dejavnike, ki vodijo življenja ljudi in narodov. Denar ter vrednote, vedenje in posledice, ki jih ta prinaša.

»Najzgodnejšim oblikam življenja je bilo težko prilesti iz svoje ‘prvobitne juhe’, ne da bi je vzeli še nekaj s seboj.«

Jacque Fresco

Kot zapuščina starega veka denar dandanes služi pretežno kot mehanizem korupcije, pomanjkanja in nadzora v rokah peščice.

Abby Martin, novinarka, TV voditeljica

»Denar je spridil vse. Vsako ustanovo, s katero živimo, je denar pokvaril. Kar se mi zdi fascinantno, je to, da nas lahko zasužnji nekaj, kar smo sami ustvarili. Ne fizično, samo psihološko nas je zasužnjil nek koncept, ki si ga je človeštvo izmislilo. Denar je zastarel, saj smo že prerasli to, kar nam lahko nudi.«

»Še dobro, da narod ne razume našega bančnega in denarnega sistema, saj če bi ga, menim, da bi se zgodila revolucija še pred jutrom.«

Henry Ford, Ford Motor Company

Ker se na vse načine trudi preživeti, marsikdo opravlja več služb. Nekateri tudi kradejo, lažejo ali poneverjajo.

Jacque Fresco

»To je tako stresno za povprečnega človeka. Skrbi ga najemnina, izguba službe, nezmožnost odplačevanja hipoteke.«

Če pogledamo širšo sliko, vidimo, da želja po dobičku ustvarja neusmiljen cikel uničenja. Bolezen, onesnaženje in vojno jemljemo kot nekaj normalnega.

H. R. McMaster, general, ZDA

»Imamo ekonomijo vojnega stanja, ki sama sebe poganja. Imamo vplivne ljudi v političnem vakuumu, ki z ohranjanjem konflikta ščitijo svoje interese.«

Vendar ima od tega koristi le peščica tistih na vrhu, ki živijo kot zajedavci s pomočjo manipulacije in nadzora denarja.

Dylan Ratigan, avtor, TV voditelj

»Sedanji bančni sistem učinkovito zasužnjuje posameznike, zasužnjuje študente, zasužnjuje institucije ter iz njih črpa sredstva.«

Karen Hudes, ekonomistka in pravnica

»Zamislili so si sistem z zasebnimi centralnimi bankami, ki lahko vsem zaračunavajo obresti na valuto in na ta račun bogatijo, ne da bi jim bilo treba karkoli narediti. In kdo vse to počne? To je skupina bankirjev v sistemu Zveznih rezerv, ki je centralna banka v zasebni lasti. Leta 1913, ko je Woodrow Wilson dovolil sprejetje zakonodaje o sistemu Zveznih rezerv, je večina kongresnikov že odšla domov.«

Ta zakonodaja je sistem centralnega bančništva ZDA predala v roke upravnemu odboru Zveznih rezerv, ta pa je bil edini, ki je lahko izdajal bankovce Zveznih rezerv, torej ameriške dolarje.

Karen Hudes, ekonomistka in pravnica

»Predsednik Wilson je to kasneje obžaloval. Dejal je, da je s svojim dejanjem prodal državo in jo pahnil v propad.«

»Veliko industrijsko državo obvladuje njen sistem kreditiranja. Naš sistem kreditiranja je koncentriran. Tako rast naše države kot vse naše dejavnosti so v rokah peščice ljudi. Naša vlada je med najslabše vodenimi, najbolj nadzorovanimi in najbolj odvisnimi vladami v civiliziranem svetu; imamo vlado, ki jo vodijo mnenja in pritiski majhne skupine dominantnih ljudi.«

Predsednik Woodrow Wilson, 1916

Erin Ade, novinarka in TV voditeljica

»Delujemo v denarnem sistemu »fiat«, ki temelji na zaupanju. Dejansko nekdo le vtipka nekaj številk v računalnik. Tako danes proizvajamo denar.«

Karen Hudes, ekonomistka in pravnica

»Nima nikakršnega kritja; nič ne stoji za njim.«

Ko vlada porabi več, kot zbere z davki in potrebuje denar, si ga ne natisne sama, temveč si ga sposodi pri Zveznih rezervah v zameno za državne obveznice, ki Zveznim rezervam prinašajo obresti. Ko podjetja potrebujejo denar, gredo prav tako na banko. Sistem je manipulativen. Ko banka kupi za 100 dolarjev obveznic, z njihovo izposojo zasluži 10-krat toliko, se pravi 1.000 dolarjev. Dodatna sredstva tako ustvarijo iz nič: ni denarja, zlata ali česarkoli, kar bi služilo kot kritje za ta sredstva. Banka prav tako dobi vsa svoja posojila vrnjena z obrestmi. Denar se torej ustvarja na tak način, s preprostim podpisom posojilojemalca, ki obljubi, da ga bo vrnil. Da je zadeva še hujša, se pogosto dogaja, da je znesek vrnjenega denarja večkrat preplačan zaradi obresti. To je postopek, s katerim posamezniki, podjetja in vlade pridobivajo denar. Laskavo ga tudi imenujejo »sistem minimalnih rezerv«, uporablja pa se v večini bančnih sistemov po svetu za ohranjanje posameznikov in držav v večni zadolženosti.

Karen Hudes, ekonomistka in pravnica

»Če kar naprej tiskaš dolarje brez kritja, na neki točki ljudje izgubijo zaupanje v valuto – in prav to se je zgodilo.«

Dylan Ratigan, avtor, TV voditelj

»Trenutni bančni sistem umetno ustvarja tveganje z zadolževanjem posameznikov in narodov. Obstaja tveganje, da dolgovi ne bodo odplačani, odgovornost za tveganje pa se ves čas pripisuje ameriškim davkoplačevalcem in ameriški valuti.«

Karen Hudes, ekonomistka in pravnica

»Znašli smo se v situaciji, ko se lahko svetovne valute vsak čas sesujejo. Nihče ne ve, kako dolgo bo še trajalo, toda Zvezne rezerve tiskajo dolarje, kot da bo kmalu konec sveta.«

Dylan Ratigan, avtor, TV voditelj

»Dejansko imamo kriminalno združbo, ki manipulira s pozornostjo, sredstvi in časom ljudi, da bi se okoristila.«

Karen Hudes, ekonomistka in pravnica

»Tako nam kradejo denar. Kradejo nam produkte našega dela in truda.«

Dylan Ratigan, avtor, TV voditelj

»To je nekaj, kar se je razraslo kot rak v naši družbi.«

Karen Hudes, ekonomistka in pravnica

»Ti bankirji so vsi del sistema, imenovanega Banka za mednarodne poravnave (Bank for International Settlements – BIS). Ta banka si lasti 40 % premoženja v 43.000 družbah, ki poslujejo na kapitalskih trgih in si prisvoji 60 % vseh letnih prihodkov. Kupili so vse medije, ti pa zavajajo ljudi.«

Abby Martin, novinarka, TV voditeljica

»Mediji so se spremenili v služabnike korporativnih interesov gospodarjev denarja, ki obvladujejo politični sistem. Obstaja približno 118 upravnih odborov, ki vodijo pet ogromnih medijskih korporacij. Vsi pa so člani še drugih odborov, od Monsanta do orožja, hrane … Ker so vsi ti interesi med seboj tesno prepleteni, je še težje ločiti čigavi so interesi, ki nam jih prikazujejo glavni mediji.«

Dylan Ratigan, avtor, TV voditelj

»Če želiš razumeti oblast, moraš vedeti, kdo je tisti, ki imenuje kandidate, ne pa, kdo glasuje zanje. Naš sistem ni demokratičen. Odstotek prebivalcev, ki sodeluje pri imenovanju kandidatov, je nižji od 5 %, pravzaprav še nižji od 1 %. Če bi lahko vodil postopek določanja, katero hrano bodo vsi jedli, in bi vedno dal na izbiro hamburger s sirom ali ocvrtega piščanca ter vam rekel, da je to demokracija in lahko jeste, karkoli želite, samo da izberete burger ali piščanca,… bi to bila demokracija? Lahko bi vam jo prodal kot demokracijo, saj sam ne odločam o tem ali jeste burger ali piščanca. Na velikih in medijsko odmevnih volitvah imamo možnost odločanja, ali bomo jedli ocvrtega piščanca ali pa hamburger s sirom. In nato se ljudje zberejo na kup kot pleme in močno nasprotujejo piščancu ter zagovarjajo hamburger s sirom ali pa nam podrobno pojasnijo, zakaj hamburgerji s sirom pomenijo konec sveta in zakaj je ocvrt piščanec odrešitev.«

KDO POSTAVLJA PRAVILA?

Tisti, ki si to lahko privoščijo, najemajo lobiste, ki nato ‘kupujejo’ politike. V večini primerov gre za obojestranske interese.

James Thurber, politične znanosti, Ameriška univerza

»V ZDA je lobist nekdo, ki zagovarja interese nekoga drugega in je za to plačan.«

Nato se sprejmejo zakoni, ki jih pogosto napišejo korporacije v svojo korist. Lobisti so tam izključno zato, da kupujejo možnost odločanja. Niso tam zato, da bi izboljšali demokratični proces. Družin in delavskega razreda nihče ne zastopa s takšno močjo in vplivom, da bi lahko poskrbel za njihove potrebe.

Erin Ade, novinarka in TV voditeljica

»Vse, kar se je dogajalo v letih 2007 in 2008 in česar smo se tako bali, od hipotekarnih zavarovanj, zamenjav kreditnega tveganja do drugih izvedenih finančnih instrumentov: vse to še vedno obstaja. Vsekakor obstaja. Drži, da so bankam zvišali kapitalske zahteve in se ne morejo več toliko zadolževati, vendar te še vedno niso tako visoke.«

Abby Martin, novinarka, TV voditeljica

»Če nimamo medijev, ki bi nas obveščali o tem, kdo dejansko piše zakone in sprejema zakonodajo, čemu je ta namenjena in komu koristi, potem živimo v iluziji.«

Paul Wright, avtor

»Na splošno lahko rečemo, da zakone v tej državi pišejo bogati in vplivni, saj so že po definiciji prav oni tisti, ki usmerjajo zakonodajalce in najvišje nosilce oblasti v tej državi.«

Erin Ade, novinarka in TV voditeljica

»To je zastrašujoča realnost, saj je na ta način možno z denarjem zagotoviti uveljavitev zakonov, ki so pisani na kožo plačnikov in njihovih korporacij.«

Abby Martin, novinarka, TV voditeljica

»Korporacije tako nekaznovano in nebrzdano onesnažujejo planet. Nikakršne odgovornosti ni, razen občasnega »udarca po prstih« in tu pa tam kakšne kazni. Gre za pravi suženjski odnos pri izkoriščanju virov na planetu.«

Kljub opozorilom bo industrija, ki onesnažuje, išče bližnjice in krši pravila, s tem nadaljevala, dokler ji bo to prinašalo dobiček.

Erin Ade, novinarka in TV voditeljica

»JP Morgan je samo v zadnjem letu plačal 13 milijard dolarjev kazni! Če imaš na voljo toliko denarja za plačevanje kazni … namreč 19 milijard dolarjev so namenili zgolj za kazni!«

Paul Wright, avtor

»Menim, da ljudje storijo kazniva dejanja, ki jim jih omogoča njihov družbeni položaj. Mislim, da je Bertold Brecht vprašal: »kaj je večji kriminal: oropati banko ali jo imeti v lasti?« Glede na škandale z depoziti in posojili ter padec delnic na Wall Streetu, menim, da so prevečkrat ravno lastniki bank tisti, ki plenijo institucije, v katerih so zaposleni. Izvajajo vse vrste nezakonitih dejanj in vendar so zanje le redko sodno preganjani. V vsej zgodovini se niso nikoli trudili prikriti, da vlada dejansko zastopa najbogatejši sloj.«

Erin Ade, novinarka in TV voditeljica

»Mogoče obstajajo idealistični politiki, ki so se pridružili tej igri, da bi spremenili svet, vendar če so vsaj malo sposobni, potem ne spreminjajo več sveta. Služijo interesom svojih financerjev, če se hočejo povzpeti v svetu politike.«

Jacque Fresco

»Pravijo nam: pišite svojemu kongresniku. In kdo za vraga je ta tepec, ki mu moramo pisati? On bi moral biti v prvih vrstah pri tehnologiji in znanju. Ne bi mu bilo treba pisati. Zagotovo je večina vas že potovala z letalom. Nobene potrebe ni, da bi pisali pilotu: »letite postrani! Letite naravnost, hudiča!« Pilot pozna svoje delo in tako je svojo službo tudi dobil! Ljudje, ki so sedaj v Washingtonu, so pravniki in poslovneži, ne znajo pa rešiti nobenega problema.«

Erin Ade, novinarka in TV voditeljica

»Če je najpomembnejši na svetu dobiček, potem bodo ti interesi zadovoljeni prvi, vse ostalo pride na vrsto pozneje. To je žalostna realnost.«

Abby Martin, novinarka, TV voditeljica

»Nimamo sistema vrednot, ki bi dejansko pomagal človeštvu, ker obstoječi sistem temelji na potrošništvu in dobičku.«

Jacque Fresco

»Živali umetno napihujemo, da rastejo hitreje. Če hitreje množiš celice piščanca, ga lahko hitreje tudi prodaš. Ali to vpliva na človeško telo? S tem si ne belijo las, skrbijo le za prodajo svoje perutnine.«

Premožni kopičijo bogastvo hitreje kot kdajkoli prej.

Abby Martin, novinarka, TV voditeljica

»Uspeh industrijsko razvitega sveta je odvisen od neuspeha in šibkega razvoja v revnejših državah. Razlog, da se te države ne morejo razviti, je v tem, da dolgujejo razvitemu svetu. Mi ne bi uspevali, če ne bi bilo delovne sile in skorajda sužnjelastniškega izkoriščanja držav v razvoju. Dinamika moči se tako nikoli ne more spremeniti, saj je neposredno odvisna od ohranjanja trenutnega stanja.«

Bogate vlade rade govorijo, da pomagajo revnim državam pri razvoju. Ampak kdo v resnici razvija koga? Revne države vsako leto plačajo okoli 600 milijard dolarjev dolga bogatim državam za glavnice, ki so bile že večkrat odplačane. Prištejmo še denar, ki ga revne države izgubijo zaradi pravil trgovanja, vsiljenih s strani bogatih držav. Skupaj to znese več kot 2 trilijona dolarjev vsako leto. Denarni sistemi obstajajo že stoletja, in če se tega zavedamo ali ne, so z njimi vedno vplivali na vedenje ljudi, tako da so omejevali kupno moč večine prebivalstva. Takšen primer je pravosodni sistem. Veliko ljudi je mnenja, da zapori ne delujejo. Ne glede na vse pa so zelo uspešni kot orodje za nadzor družbe in zaščito ustaljenega političnega in ekonomskega sistema.

Paul Wright, avtor

»Če najamete ljudi, katerih edina veščina je zapiranje drugih ljudi, da bi poskusili rešiti družbene probleme, ne boste dobili dobre rešitve. A vseeno sem mnenja, da jim gre zapiranje ljudi zelo dobro od rok in da je to razlog, da je množično zapiranje tako velik uspeh vladajočega razreda v tej državi. ZDA so resnično vodilne na veliko področjih in mislim, da lahko rečemo, da smo na prvem mestu prav po številu zaprtih ljudi. V ZDA živi okrog 5 % svetovnega prebivalstva ima pa kar 25 % zapornikov vsega sveta. Kitajska ima štirikrat več ljudi kot ZDA in polovico manj zapornikov. ZDA imajo več zapornikov kot jih je imela Sovjetska zveza na višku političnih čistk in kolektivizacije v 1930-ih letih prejšnjega stoletja ter v času zloglasnih sovjetskih gulagov.«

POSLEDICE REVŠČINE

Revščina je začaran krog, iz katerega reveži le redko uidejo. Študije kažejo, da lahko pomanjkanje zmanjša umske in spoznavne sposobnosti. Pri otrocih prizadene razvoj možganov in spomin. Poleg tega so revni mnogokrat prisiljeni živeti na območjih z onesnaženim zrakom. To nikakor ni težava samo revnih, saj vsa družbenoekonomska področja trpijo zaradi onesnaženosti zraka, hrane in vode z izpusti fosilnih goriv in sevanjem kot posledice jedrskih nesreč.

POSLEDICE NA PLANETU

Mark Jacobson, inženir, Univerza Stanford

»Trenutna energetska infrastruktura je odgovorna za 2,5 do 4 milijone smrti na leto zaradi bolezni dihal, srčno-žilnih bolezni in zapletov z astmo vključno s 50 do 100 tisoč smrti na leto v Združenih državah, od tega 16.000 samo v Kaliforniji.«

Abby Martin, novinarka, TV voditeljica

»Današnji ekonomski sistem uničuje naš planet, ker temelji na nevzdržnem modelu. Temu smo priča prav sedaj.«

Mark Jacobson, inženir, Univerza Stanford

»Posledica trenutne energetske infrastrukture, ki deluje že zelo dolgo, je kopičenje toplogrednih plinov in delcev, ki povzročajo segrevanje Zemljinega ozračja. Podnebje se segreva najhitreje doslej vse od otoplitve po zadnji ledeni dobi.«

IN KAKŠNA JE RESNIČNA CENA?

Mark Jacobson, inženir, Univerza Stanford

»Posledica so višje ravni CO2: CO2 je molekula, ki se raztopi v vodi in se pretvori v ogljikovo kislino, kar povzroča zakisanost oceanov. To uničuje koralne grebene.«

Jeff Hoffman, upokojen astronavt NASE, MIT

»Zavedati se moramo, da ima planet omejeno sposobnost obnavljanja in nedvomno smo v zgodovini doživeli številna izumrtja svetovnih razsežnosti. Imamo fosilne dokaze za to, Zemlja pa je vsakič okrevala. Vendar so njene kapacitete omejene.«

Mark Jacobson, inženir, Univerza Stanford

»Obstaja še veliko drugih učinkov globalnega segrevanja. Dvigovanje morske gladine je zelo zaskrbljujoče. Na primer: trenutno zaledenela voda predstavlja 65–70 metrov razlike v gladini morske vode. Največ tega ledu je na Antarktiki, nekaj tudi v ledenikih Grenlandije, pa tudi na Arktiki in drugod po svetu. Če bi temperatura narasla toliko, da se ves ta led stopi, bi se raven morske gladine dvignila za 65 do 70 metrov, kar pomeni, da bi morje zalilo 7 % kopna. Vse to na obalnih območjih, kjer živi večina svetovnega prebivalstva. Nastala bi precejšnja katastrofa. Priče smo vse večjemu številu neviht, čedalje močnejšim orkanom in vremenskim skrajnostim, povezanim z globalnim segrevanjem. Tu se pojavijo resni problemi, vse to pa je posledica izpustov pri izgorevanju premoga nafte in plinov že od začetka industrijske revolucije, ki se je začela sredi 18. stoletja.«

JE ZEMLJA NORIŠNICA VESOLJA?

Verjetno nas že vojne vodijo v pogubo, kaj šele uničevanje okolja. Naša neizprosna tekmovalnost ni v človeški naravi, ampak zgolj posledica pomanjkanja, kjer smo drug drugemu tekmeci v boju za preživetje. Res je, da je pomanjkanje naravni pojav, ampak industrija in vlade ga tudi načrtno ustvarjajo zaradi dobička in državnih interesov. Dokler se bodo narodi utapljali v pomanjkanju, se bodo konflikti med ljudmi nadaljevali. Zločini, umor in ostalo nasilje, do vsesplošne vojne, ki je skrajna oblika človeške neumnosti. To vedênje je treba preseči, če želimo preživeti. Ker smo tehnološko sposobni zagotoviti oskrbo čisto vsem ljudem, moramo ubrati drugačen pristop. Ali pa se bo neskončen cikel gospodarskih vzponov, padcev in vojn nadaljeval.

»Če ne bomo končali vojn, bodo vojne pokončala nas.«

H. G. Wells, 1936

Dylan Ratigan, avtor, TV voditelj

»Nihče, še najmanj ZDA, ne gre v vojno, da bi osvobajal ali širil demokracijo. Edini pravi motiv za odhod v vojno je pridobivanje virov. V primeru ZDA so to pogosto energetski viri ali z drugimi besedami, podpiranje političnih zavezništev za ohranitev dostopa do energetskih virov.«

Smedley Butler, generalmajor marincev ZDA, ki je bil ob svoji smrti najvišje odlikovani marinec, je zadel bistvo, ko je zapisal:

»V aktivni vojaški službi sem preživel 33 let in 4 mesece in v tem obdobju sem največ svojega časa porabil kot vrhunski operativec za velike korporacije, Wall Street in bankirje. Na kratko, bil sem lopov, gangster kapitalizma. Pomagal sem narediti Mehiko varno za ameriške naftne interese. Iz Haitija in Kube sem napravil spodoben kraj, da so fantje iz banke National City Bank mastno služili. Pomagal sem posiljevati pol ducata srednjeameriških republik v korist Wall Streeta. Pomagal sem očistiti Nikaragvo za mednarodno banko bratov Brown. Razsvetlil sem Dominikansko republiko v imenu ameriških interesov po sladkorju. V Hondurasu sem pomagal urediti prave pogoje za ameriška sadna podjetja. Na Kitajskem sem pripomogel, da je imel Standard Oil pri poslovanju prosto pot. Če pogledam nazaj, bi morda lahko dal Alu Caponeju kakšen nasvet. Največ, kar mu je uspelo, je bilo vodenje izsiljevalskih poslov v treh okrožjih. Jaz sem deloval na treh celinah. Vojna je umazan posel. Vedno je bila. Nekaj se jih okoristi, vsi ostali pa plačajo. Vendar obstaja način, da vojno ustavimo. Ne moremo je končati na konferencah o razorožitvi. Vojne bomo učinkovito ustavili takrat, ko v njih ne bo več dobička.«

Jacque Fresco

»Naše univerze so danes bolje opremljene kot kdajkoli prej: najboljši mikroskopi, najboljša znanstvena oprema … Bombe postajajo vse hujše. Vojne postajajo vse hujše. Ubijanje postaja vse hujše. Ni vam treba ubijati ljudi ali bombardirati mest. Nekaj je narobe z našo kulturo, zelo narobe.«

Z obsojanjem kateregakoli posameznika ali korporacije ne pridemo do globljih vzrokov teh težav. Struktura našega družbenoekonomskega sistema povzroča, da vsi skrbijo le za zadovoljitev lastnih potreb, saj ustvarja plenilsko, tekmovalno okolje. Vsi poskusi iskanja rešitev za te ogromne težave v naši sedanji družbi so le začasna rešitev, ki samo podaljšuje obstoj že zastarelega sistema.

3. DEL

Zdaj, bolj kot kdajkoli, je trajnostna civilizacija mogoča, še več – je bistvenega pomena. Naši družbeni modeli, jezik in vrednote so se razvili že davno. Izkušnja pomanjkanja v preteklih časih je oblikovala naše obnašanje in še danes ostaja globoko zakoreninjena v vseh kulturah. Zgodovina civilizacije je zgodba o spremembi, ki vključuje tudi naše družbene sisteme. Vsako razsvetljenje v daljni preteklosti je bilo le odskočna deska v postopnem razvoju do današnje ravni znanosti in tehnologije, ki bi lahko zdaj ustvarila in razdelila obilje med vse ljudi.

ZAPOREDJE DOGODKOV

Erik Brynjolfsson, informatik in ekonomist, MIT

»Ni dvoma, da se veliko delovnih mest enostavno ne bo vrnilo. Verjetno je največje gonilo tega način, s katerim tehnologija drvi naprej. Če nadaljujemo po tej poti naprej, bo naslednjih deset let še bolj razdiralnih kot zadnjih deset, saj se tehnologija zelo pospešeno razvija.«

Jacque Fresco

»Če kar naprej odpuščaš ljudi in jih nadomeščaš s stroji, kar se dogaja v avtomobilski industriji … Stroji dvignejo avtomobil, ga obračajo naokrog, vstavijo motor … Ljudi postajajo v proizvodnji odveč. Prišel bo čas, ko milijoni ljudi ne bodo imeli kupne moči, da bi kupili avto. To je trenutek, ko se sistem zruši.«

Naomi Oreskes, zgodovinarka znanosti, Harvardska univerza

»Vsa naša rast je povezana z višjo potrošnjo, večjo rabo energije in drugih virov. Potem vprašaš ekonomiste: »kaj je alternativa, ki nam bo omogočila nadaljevanje blaginje brez uničevanja naravnega okolja, od katerega smo odvisni?« Videti je, da na to vprašanje nimajo odgovora.«

Jacque Fresco

»V okvirih današnjega tipa družbe ni rešitve.«

Projekt Venus predlaga izvedljivo alternativo. Cilj Projekta Venus je zaščititi, ohranjati in zagotoviti bolj človeški svet za vse z uporabo tehnologije in kibernetike, ki vključujeta tudi skrb za človeka in okolje.

Jacque Fresco

»Ljudje potrebujejo informacije, da so se sposobni inteligentno premakniti v prihodnost. Brez informacij ni nikakršne možnosti za razvoj trajnostne kulture. Tega ni mogoče doseči s politiko, ker so problemi tehnični. Tudi če ti uspe zbrati najbolj etične ljudi na svetu, z najvišjo moralo in jih postaviti v vlado, še vedno potrebuješ električarja, ko ti odpovejo luči v hiši. Ko jezovi ne ustvarijo dovolj elektrike, ne potrebuješ visoko moralnega politika. Potrebuješ električnega inženirja. Torej lahko naše probleme v svetu rešijo tehnični strokovnjaki.«

Projekt Venus aplicira znanstvene metode v družbeni sistem.

Lawrence Krauss, teoretični fizik, Državna univerza v Arizoni (ASU)

»Znanost nam priskrbi veliko informacij o posledicah različnih možnosti, ki jih imamo. Torej, znanost nam pomaga sprejeti boljše odločitve tako, da nam zagotavlja več informacij o njih. Zaradi tega je resnično škoda, da bi se odrekli znanosti v javni domeni.«

Paul Hewitt, fizik, Kalifornijska univerza

»Znanost ni čustvena pot, ne pot pobožnih želja, temveč razumska pot ugotavljanja medsebojnih povezav. To je prava znanost. Zakaj to ne bi veljalo za vse?«

Lawrence Krauss, teoretični fizik, Državna univerza v Arizoni (ASU)

»Znanstvena metoda je, preprosto povedano, proces, s katerim poskušamo razlikovati med tem, kar natančno opisuje stvarstvo, in tistim, kar ne. Vključuje več korakov. Pogosto predpostavljamo ali predvidevamo, kateri pojavi so možni glede na teoretična izhodišča. Potem pa je najpomembnejše uporabiti empirične podatke oz. preizkus. Svojo idejo preizkusiš na način, ki ga je mogoče ponoviti in preveriti.«

Jacque Fresco

»Ko so rekli znanstvenikom: »ali lahko spravite človeka na Luno?«, so odgovorili: »ne vemo.« Vprašali so: »kako boste izvedeli?« »morali bomo dati nekoga v centrifugo in ga vrteti, da vidimo, kdaj bo omedlel. Takrat bomo vedeli, kako hitro lahko gre raketa. Ne moremo začeti pri 7 miljah [11 km] na sekundo. Človeka bi sploščilo. Šele potem, ko vse to preizkusijo lahko rečejo: »to je tisto, kar moramo narediti, da lahko spravimo človeka na Luno.«

Lawrence Krauss, teoretični fizik, Državna univerza v Arizoni (ASU)

»Izvesti moraš dodatne preizkuse, ki so bolj selektivni, da dejansko ugotoviš, če je tvoja ideja pravilna. Znanost pa napreduje tako, da ves čas preizkuša tvoje ideje.«

Paul Hewitt, fizik, Kalifornijska univerza

»Če želiš raziskovati naravo, se boš moral ukvarjati z zakoni, v skladu s katerimi deluje. In ta deluje po točno določenih zakonih. Kar pomeni, da je predvidljiva. Kaj pa je znanost zame? Je več ko le nabor znanj. Je način razmišljanja.«

JEZIK ZNANOSTI

Jacque Fresco

»Jezik kot tak je odvisen od interpretacije. Ko nekaj rečeš, gre to skozi moje filtre in pride ven nekoliko drugače, kot je bilo mišljeno. Če bi imeli tak princip v znanstvenem svetu oziroma inženirstvu … Ko se inženirji pogovarjajo med seboj, uporabljajo fizikalne referente iz svojega jezika. Če bi si vsak po svoje tolmačil, kaj se mu zdi, da je drugi hotel povedati, ne bi mogli graditi mostov – zrušili bi se. V medicini, ko zdravnik reče ‘precepka’, mu sestra ne poda brisače. Da mu precepko. Torej je ta jezik zelo natančen.«

Lawrence Krauss, teoretični fizik, Državna univerza v Arizoni (ASU)

»Za znanost je značilno, da je neodvisna od kulture, religije, jezika, vsega. Zato lahko znanstveniki po vsem svetu delajo skupaj. Vsi govorimo isti jezik.«

Jacque Fresco

»Uporabljajo točno določene izraze. Čudovita stvar v zvezi s tehničnim načrtom je ta: če damo načrt za avtomobil v Italijo, na Kitajsko ali v Francijo … povsod izdelajo enak avtomobil. Ker je njegova razlaga povsod enaka.«

Lawrence Krauss, teoretični fizik, Državna univerza v Arizoni (ASU)

»Ravno sem predaval o dveh zelo pomembnih rezultatih, ki sta se močno razlikovala. Kaj sta skupini, ki se nista strinjali, storili? Odločili sta se, da sodelujeta. Želeli so ugotoviti, kaj nam govori narava, ne pa tistega, kar bi želeli, da je resnica.«

Jacque Fresco

»Ne obstaja kitajski način gradnje letal. Je samo matematični način.«

Precej čudno je, da znanstvenih in inženirskih metod nismo nikoli uporabljali na globalni ravni, za pravičnejšo in enakopravnejšo družbeno ureditev. Ker tega nismo storili, smo ves čas na robu izumrtja.

Jacque Fresco

»Znanstvenikov se nikoli ni prosilo, naj oblikujejo družbo brez prometnih nesreč. Nikoli se jih ni prosilo, naj oblikujejo samozadostno mesto. Vzemimo za primer Projekt Manhattan. Znanstveniki so imeli podporo in so zgradili atomsko bombo. Delamo na napačnih stvareh!«

ZDRUŽEVANJE NA GLOBALNI RAVNI

Jacque Fresco

»Družba, o kateri govorim, je globalno sodelovanje, kjer vsi narodi delujejo v smeri izboljšanja celotnega človeštva. Zakaj bi to storili? Ker pametnejši, kot so ljudje, bogatejši in varnejši smo vsi. Ampak v prihodnosti, ko se bodo vsi narodi združili in dojeli, kakšno prednost imamo, če si naravne vire in vse znanje delimo vsi narodi … Ko se enkrat zavedo te prednosti, se bodo združili. Če se ne bodo, se bodo pobili med sabo.«

KO DENAR POSTANE NEPOMEMBEN

Če bi našemu planetu grozila uničujoča nevarnost, kot na primer velik komet, ki se približuje Zemlji, bi se narodi združili in na pomoč poklicali znanost in tehnologijo, da nas rešita pred bližajočo se katastrofo. Mejni spori bi se končali. Bankirji, odvetniki in poslovneži ne bi bili sposobni rešiti problema. Viri bi se uporabili brez stroškov ali dobička. Danes nam preti veliko skupnih nevarnosti, ki segajo daleč preko državnih meja.

GOSPODARSTVO, OSNOVANO NA VIRIH

Jacque Fresco

»V današnjem svetu imamo dovolj virov, da rešimo večino človeških težav. Lahko zgradimo mesta in bolnišnice po celem svetu, če uporabimo vire. Ampak če uporabimo ves denar tega sveta, ga ni dovolj, da zgradimo bolnišnice in stanovanja po celem svetu ter financiramo izobraževanje študentov. Imamo pa dovolj učiteljev in dovolj zgradb, ki jih lahko uporabimo za univerze. Imamo materialne vire. Denar je moteč, ker nam omejuje zmožnosti in tudi sanje.«

Predstavljajte si, da bi prvič v zgodovini uspeli skleniti zavezništvo med vsemi znanstveniki in strokovnjaki, da bi reševali težave brez vmešavanja denarja ali politike, in tako začeli globalno združevanje in obnovo. To bi zlahka omogočilo visok življenjski standard za vse. To je imel v mislih Jacque Fresco, ko je predlagal gospodarstvo, osnovano na virih.

Jacque Fresco

»Če na našem planetu zmanjka virov, ni pomembno, koliko zlata, denarja ali imetja imaš, ne boš mogel preživeti. Naše preživetje je odvisno od virov.«

Odraščanje v času Velike depresije v New Yorku v 1930-ih letih prejšnjega stoletja je bilo katalizator njegovega življenjskega dela. Jacque je v tem času raziskoval veliko možnosti za razvoj družbe, ampak vse so se zdele pomanjkljive. Zavrnil je tedanje zastarele metode učenja in ravnatelj mu je odobril posebne ugodnosti. Bral je knjige, ki so spodbujale njegovo zanimanje za človekovo vedenje in družbene spremembe. Njegovi zgodnji poskusi z urjenjem in opazovanjem živali so ga pripeljali do podobnih odkritij pri človeku. Prišel je do zaključka, da okolje oblikuje naše vrednote, našo identiteto in naše obnašanje. Fresco je bil priča velikemu trpljenju in pomanjkanju, čeprav je bila Zemlja bogata z viri. Videl je, da so naša pravila igre zgrešena.

Roxane Meadows

»V mladosti se je Jacque ukvarjal z različnimi tehničnimi zadevami. Kar mu je dalo spodbudo za nekaj prvih načrtov, je bil dogodek, ko je mlajšemu bratrancu kovinski ventilator odrezal prste. Zato si je Jacque zamislil ventilator iz tekstila. Bil je še otrok, ko je svoj osnutek nesel v tovarno ventilatorjev in rekli so mu: »dobra ideja, ampak ni izvedljiva.« Čez nekaj mesecev pa so tak ventilator začeli izdelovati. To je bilo njegovo prvo srečanje s sistemom svobodnega podjetništva. Ni svobodno in ni podjetno.«

Fresco je doumel potrebo po popolnoma novi družbeni ureditvi, ki združuje najboljše iz znanosti in tehnologije in vključuje tudi skrb za človeka in okolje. Da bi uporabil celosten pristop, je Fresco študiral in delal na najrazličnejših področjih, kot so arhitektura, transport, medicina, vedenjske znanosti, industrijsko oblikovanje in druga. Večino svojega življenja je predaval, pisal knjige, oblikoval ter izdeloval modele in medije, da bi uvedel metode, ki bi delovale za vse in ne zgolj za nekaj posameznikov.

Jacque Fresco

»Včasih, ko govoriš o drugačnem svetu, se ljudje ustrašijo. Predstavljajo si: »joj, vse je tako tehnično, kaj pa človeški vidik?« Zato sem zasnoval modele ter ustvaril stavbe in domove, da pokažem ljudem, v kakšnem domu bi lahko živeli v prihodnosti. Resnično ne vem kakšna bo prihodnost, toda obstajajo alternative. Tisoče različnih možnosti.«

Fresco je skupaj s soustanoviteljico Roxanne Meadows zgradil poskusne objekte, da bi praktično prikazal svoje načrte, ter postavil raziskovalno središče, v katerem bi uresničevali cilje in predloge.

Roxane Meadows

»Sem sva se preselila okrog leta 1980 in to je bil večinoma raven nasad paradižnikov. Najprej sva dobila štiri hektare, nato še štiri. Jacque je želel kupiti otok na Karibih, a je bila cena 800 tisoč dolarjev. Nisva si ga mogla privoščiti, zato sva se zadovoljila s tem tukaj v Venusu. Zemljišče sva uredila tako, da je videti kot tropski otok. Posadila sva na stotine palm in sadnih dreves ter izkopala vodne poti. Potem so prišle živali. Imamo srne, veliko aligatorjev, medvede, lisice, rakune … Tukaj resnično živimo v sožitju z naravo. To je primer kakšno bilo obrobje mest. Stavbe bi bile zgrajene druga ob drugi, vendar je vmes posajenih veliko dreves, da je videti, kot da živiš v gozdu.«

Jacque Fresco

»Torej tisto, kar projekt Venus resnično želi, je zediniti vse narode sveta pri doseganju skupnih ciljev, kot so čist zrak, čista voda in neoporečna hrana, in narediti to dostopno vsakomur.«

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE VIROV

Jacque Fresco

»Kar resnično potrebujemo, je inteligentno upravljanje Zemljinih virov. Na virih osnovano gospodarstvo temelji na zmogljivosti Zemlje in njenih virov. Če pri delu ne upoštevaš razpoložljivih virov, delaš na nekem metafizičnem konceptu. V gospodarstvu, osnovanem na virih, pa bi vsi viri postali skupna dediščina vseh ljudi sveta. Osnovne življenjske potrebščine pa bi bile na voljo vsem ljudem sveta. Ne bi bilo več denarnega sistema, trgovanja, menjave ali kateregakoli drugega sistema človeškega služenja.«

Na virih osnovano gospodarstvo omogoča družbeni napredek in obnovo celega sveta v najkrajšem možnem času.

Jacque Fresco

»Z uporabo znanstvenih meril storilnosti bi lahko vsakomur zagotovili več, kot potrebuje. Pravim, da bo v Projektu Venus povprečna oseba živela bolje kot najpremožnejši ljudje danes.«

Roxane Meadows

»Toda najprej opraviš raziskavo o Zemljinih virih. Te odločitve ne prepustiš mnenju nekega posameznika ali skupine ljudi. Ugotoviš, kaj imaš na voljo, in dobiš okvir, v katerem lahko delaš. Tako izveš, kje dobiš strokovno osebje, kje imaš na voljo vodo, kje obdelovalne površine, kakšno je zdravstveno stanje ter potrebe ljudi, nato pa gradiš v skladu s tem. Tako določiš, kje boš gradil bolnišnice in vse ostalo.«

Na virih osnovano gospodarstvo deluje na podlagi uravnavanja obremenitve, da se izognemo primanjkljajem in presežkom ter tako optimiziramo učinkovitost in prihranimo energijo. Presežkov ne bi bilo, odpadkov pa zelo malo. Prilagojeno bi bilo okoljskim pogojem in človeškim potrebam. Na primer, ne bi bilo hiš brez stanovalcev ali tovornih vlakov, ki potujejo prazni ali stojijo na tovornih postajah, ker je njihova uporaba odvisna od gospodarskega cikla. S tem bi zagotovili, da se naravni viri ne izčrpavajo, kot se to dogaja sedaj.

Jacque Fresco

»Vse te ideje sem dobil na primeru človeškega telesa. Možgani rečejo: »če mi opravimo vse razmišljanje, hočemo večino hranil.« Pljuča pa rečejo: »samo malo! Če mi ne oskrbimo krvi s kisikom, možgani ne morete delati.« Možgani odgovorijo: »prav. Dali vam bomo, karkoli potrebujete.« Nato se oglasijo jetra: »če ne prečistimo krvi, bodo možgani in pljuča odmrli.« Tako vsak organ dobi karkoli pač potrebuje. In imaš sistem, ki deluje. Ko dobiš okužbo v nožnem prstu, ni nobenega sestanka skupnosti. Nobene demokracije, kjer pošljejo odbor k možganom, da jim sporoči, da je v nožnem prstu okužba, nakar možgani odgovorijo: »naredili bomo trimesečno študijo.«  Do takrat se okužba razširi že do kolena.«

Da bi lahko razumno upravljali vire, bi za spremljanje blaga in storitev uporabljali različne tehnologije. Podobno kot v sodobnih industrijskih procesih, vendar nadgrajeno tako, da se blago in storitve porazdelijo med vse ljudi. To je bistvo pristopa popolnega globalnega sistema.

Erik Brynjolfsson, informatik in ekonomist, MIT

»Lahko si predstavljam ekonomijo obilja, kjer roboti opravijo večino dela, kjer našo hrano, oblačila in stanovanja ustvarjajo stroji. Menim, da je zelo realno, da odpravimo, resnično odpravimo absolutno revščino po vsem svetu, ne samo v ZDA, do leta 2035. Nikomur več ne bo treba stradati. To bi lahko bila izjemna prelomnica, ki bi jo dosegli s pomočjo tehnologije.«

Jacque Fresco

»Ko uvedemo računalniško obdelavo povsod in pričnemo proizvajati stvari ter jih damo na voljo vsem, bo nadzor skoraj nepotreben.«

Z najzmogljivejšimi računalniki lahko sprejemamo primernejše odločitve na globalni ravni.

Jacque Fresco

»Ne dvomim, da bodo sčasoma stroji sprejemali vedno več odločitev. Na primer, pred leti bi pilot pogledal iz letala in dejal: »mislim, da sem približno miljo visoko.« Danes pa imajo Dopplerjev radar in natančno vedo, na kateri višini so. Torej, ne želimo več, da človek ugiba, kar lahko natančno ugotovi naprava. V prihodnosti vidim uporabo izredno naprednih računalnikov, ki sprejemajo odločitve. Na kakšen način računalniki sprejemajo odločitve? Svoje »tipalke« imajo v transportu, kmetijstvu … in lahko takoj sporočijo, če je zemlja izčrpana ali ima premalo vode, saj imajo senzorje v prsti. Računalnik bo povezan z oddelki za vreme, potresnimi območji, z vsem. Menim, da bo nazadnje tudi vlada računalniško vodena.«

Najhitrejši računalnik danes je na Kitajskem. Superračunalnik Tianhe-2 je zmožen 33.68 biljard operacij na sekundo.

Fareed Zakira, TV voditelj, CNN

»- Osemdeset odstotkov dela, ki ga opravljajo zdravniki, bodo naredili računalniki. Je to res?«

Vinod Khosla, poslovnež, Sun Microsystems

»Vsekakor. O tem ni dvoma. Ne boste si želeli, da bi zdravniki diagnosticirali ali spremljali bolezen ali izbrali zdravljenje. Zato poskuša IBM-ov sistem Watson izbrati pravo terapijo za rakavo obolenje, saj je to za človeka preveč zapleteno. Obstaja 15 tisoč bolezni, 15 tisoč naprav, ogromno zdravil, terapij, receptov … Če ste srčni bolnik, se vam morda zdi, da je vaš kardiolog prebral vsaj sto od najmanj 5 tisoč člankov o srčni bolezni, objavljenih v zadnjem letu? Niti slučajno!

– Računalnik pa vse to zmore?

Absolutno!«

Erik Brynjolfsson, informatik in ekonomist, MIT

»Morda ste že videli IBM-ovega Watsona premagati svetovnega prvaka v kvizu Jeopardy. Enaka tehnologija se torej lahko uporabi za reševanje pravnih težav, za odgovarjanje na vprašanja v klicnih centrih, za medicinske diagnoze … To je čudovita tehnologija, ki ponuja ogromen potencial za napredek. Pred kratkim sem se peljal z avtom, ki vozi sam. Pred desetimi leti bi dejal, da je kaj takega nemogoče. Pa vendar se je zgodilo. Vožnja po cesti 101 v Kaliforniji je bila zame osupljiva izkušnja. Sprva je bilo malo strašljivo, nato je postajalo vznemirljivo. Na koncu pa sem se v avtu počutil prav udobno.«

Vinod Khosla, poslovnež, Sun Microsystems

»Ljudje povzročajo nesreče. Googlov avto brez voznika je prevozil nekaj sto tisoč kilometrov brez nesreče. Tudi najboljšim ljudem se dogajajo nesreče, preden uspejo prevoziti takšno razdaljo.«

Erik Brynjolfsson, informatik in ekonomist, MIT

»Vsi se že začenjamo pogovarjati s svojimi aparati, pa naj bodo to telefoni ali računalniki, ti pa naša sporočila razumejo. Še pred nekaj leti bi to bila znanstvena fantastika, vendar so danes stroji sposobni izvajati naša navodila in nam tudi odgovarjati z računalniško ustvarjenimi glasovi.«

Vinod Khosla, poslovnež, Sun Microsystems

»Menim, da bo čez deset do dvajset let zelo malo področij, mogoče nobenega, kjer bi se bolj zanesli na presojo človeka kot pa stroja.«

Jacque Fresco

»Računalniki bodo postopoma upravljali vse, razen človeškega vedenja. Sčasoma bi torej imeli računalniško vodeno vlado. Takrat bo konec korupcije, saj računalniki nimajo ambicij. Računalnik ne reče: »rad bi postal predsednik sveta. Želim imeti ljudi pod nadzorom.« Ne odziva se po instinktu.«

Če to uporabimo v sistematičnem globalnem pristopu, lahko presežemo prakso političnih odločitev, ki temeljijo na moči in privilegijih.

Jacque Fresco

»Celo računalniški strokovnjaki sedaj pišejo knjige, v katerih opozarjajo, da nas bodo stroji nadvladali. Roboti ne bodo prevzeli oblasti. Vključeni bodo v procese sprejemanja odločitev.«

Erik Brynjolfsson, informatik in ekonomist, MIT

»Ne skrbi me, da bi se roboti razjezili in prevzeli nadzor, bolj me skrbi, da bi ljudje mogoče postali jezni, če ne najdemo pravičnega načina uporabe novih tehnologij za skupno dobrobit.«

Projekt Venus ponuja rešitve, da to dosežemo. Med seboj povezana in samozadostna mesta uporabljajo medmrežna centre, ki upravljajo industrijo, transportne sisteme, javno zdravstvo ter pretok blaga in storitev. Ti spletni centri bi povezovali vsa mesta in pomagali obnoviti naravno okolje. Na začetku bi interdisciplinarne tehnične ekipe upravljale produktivnost, dokler tudi te naloge ne postanejo avtomatizirane. Ogromni stroji, ki bi jih upravljala umetna inteligenca, bi lahko izkopavali kanale, gradili mostove, viadukte in jezove. Samosestavljive stavbe bi bile primerne za gradnjo industrijskih objektov, stanovanj in sčasoma tudi večine globalne infrastrukture.

Jacque Fresco

»Vse negativne vplive na okolje bi preučili pred gradnjo. Imeli bi ekipo inženirjev in računalnikov, ki bi opravila dolgoročne študije vseh potencialnih negativnih vplivov.«

Zaradi nevarnosti podnebnih sprememb, bomo morda primorani v velike inženirske podvige. Projekt Venus predlaga avtomatizirane kopače kanalov, ki bi naraslo morsko vodo preusmerjali v puščave pod ravnijo morske gladine, te pa bi sčasoma ozelenele. Mesta bi uporabljala samo čiste vire energije. Nekateri pravijo, da je to nemogoče, vendar že danes prof. Mark Jacobson dokazuje nasprotno.

Mark Jacobson, inženir, Univerza Stanford

»Naš cilj je nadomestiti vsa fosilna goriva. Na svetu je na voljo 30-krat več sončne energije na kopnem in močno osončenih območjih, kot je potrebujemo za napajanje celega sveta za vse potrebe. Prav tako imamo na voljo sedemkrat več vetra, kot ga potrebujemo za enake namene. Želimo povezovati vse čiste, obnovljive vire energije, ki so nam na voljo: veter, sončna energija, geotermalna energija, hidroelektrarne ter energija plimovanja in valov. Potrebovali bi približno 4 milijone velikih vetrnih turbin za napajanje okrog 50 % vseh energijskih potreb na svetu. Lahko rečete: »to se sliši veliko.« Ampak imejte v mislih, da smo med 2. svetovno vojno na svetu proizvedli 800 tisoč letal v obdobju 5 do 6 let. Samo ZDA so proizvedle 330 tisoč letal v 4 do 5 letih. To je bilo pred desetletji. Sedaj imamo veliko boljšo tehnologijo in možnosti za povečanje proizvodnje. Na koncu je vse odvisno od naše volje. Za rešitev tega problema ni tehnoloških ali ekonomskih ovir. Oviri sta družba in politika.«

MESTA V GOSPODARSTVU, OSNOVANEM NA VIRIH

Prvo mesto bi bilo testno območje za izvajanje in nadaljnji razvoj teh družbenih ciljev.

Roxane Meadows

»Prvo mesto bi bilo ogromno raziskovalno središče, ki bi ustvarjalo avtomatizirane sisteme za naslednje mesto in hkrati izboljševalo samo sebe. To bi bil prostor od koder bi širili informacije, imeli bi filmske studie, ustvarjali računalniške igre, računalniške animacije, in imeli veliko različnih medijev za obveščanje javnosti. Bilo bi podobno univerzitetnemu mestu. Poučevali bi o tem, kaj samozadostnost v resnici pomeni za prihodnost.«

Jacque Fresco

»Mesta prihodnosti so krožne oblike, pa ne zato, ker imam rad kroge, temveč zato, ker oblikuješ samo en del sistema, ki ga nato kot »kose torte« kopiraš po celotnem krogu. To bi bila najbolj učinkovita rešitev. Ko zgradiš »predmestje«, se to širi navzven. Po eni poti greš k zobozdravniku, po drugi po nakupih, spet po tretji k zdravniku … Ta sistem je samozadosten. Imamo vetrne elektrarne. Vse strehe so sončne elektrarne. Vsi odpadki in odplake se reciklirajo pod zemljo, pod cestami. Pod vsemi cestami so v obeh smereh speljane cevi in vso to toplo vodo uporabimo za klimatske naprave in ostale potrebe mesta. Torej, tako je v stanovanjskem delu mesta. Če delate v bolnišnici, lahko živite v bližini, če tako želite. Pravzaprav imamo nabor različnih hiš. Vaša hiša bo ustrezala vašim potrebam.«

Frescovi načrti so model, ki nazorno prikaže sožitje narave in tehnologije.

Jacque Fresco

»Nekateri ljudje ne marajo samostojnih hiš. Raje živijo v stanovanjih, ker je tam telovadnica, dramska skupina, pogovorne skupine, rekreacija vseh vrst … Zato bo nebotičnik v prihodnosti ponujal več bivalnega udobja.«

Roxane Meadows

»V mestu so območja za rekreacijo, središča za umetnost in glasbo, prostori za rekreacijo …«

Jacque Fresco

»Tukaj so kolesarske poti, tam so teniška igrišča in igrišča za golf. Toda golf igrišča imajo klubsko hišo, kjer so vse palice za golf, tako da vam ni treba ničesar vzeti s seboj, ko se odpravite na igrišče. Igrali bi golf in po končani igri pustili palice tam. To so izposojevalnice, kjer si lahko kdorkoli izposodi knjigo, violino, glasbene instrumente … Karkoli želite, je na voljo brezplačno.«

Roxane Meadows

»Tukaj so raziskovalna središča. Vse raziskave v teh območjih so namenjene izboljšanju vašega življenjskega standarda pa tudi standarda ostalih prebivalcev. Ne bi bilo nobenih odvetnikov, bankirjev, oglaševalskih agencij, zavarovalnih agentov, prodajalcev … Brez denarja ne potrebujemo teh poklicev. Tako bi se lahko neovirano posvečali reševanju problemov, ki jih imamo vsi. To je tisto, na čemer bi delali. Danes se prepiramo zaradi ljudi, ki imajo drugačne vrednote, in se borimo za skromne vire. V prihodnosti nam tega ne bo treba početi. Delali bi v medsebojnem sodelovanju za izboljšanje življenjskega standarda vseh ljudi.«

Jacque Fresco

»Veliko ljudi misli, da želim ljudem servirati stvari na pladnju in da jih bo to pokvarilo. Dejstvo je, da imate, če ste rojeni v Ameriki in niste imeli nič opraviti z letalom, telefonom, železnicami …, te stvari vseeno na voljo in ste lahko srečni, da ste vse to podedovali. Ker ste se rodili tu, še ne pomeni, da ste se zaradi tega spridili. Resnično ni nobene osnove za kriminal, saj lahko vsakdo dostopa do vsega, kar potrebuje. Nihče vas ne bo mahnil po glavi in vam vzel denarnice, ker v njej ni več denarja. Monetarni sistem je preživet.«

Erik Brynjolfsson, informatik in ekonomist, MIT

»Ko imamo takšno gospodarsko obilje, bo večina od nas lahko porabila večji del svojega časa za stvari, v katerih uživamo. Tiste vrste stvari, ki so jih počeli Atenci v svoji zlati dobi. Imeli so človeške sužnje, da so poskrbeli za njihove osnovne potrebe. Mi lahko uporabimo robote.«

Jacque Fresco

»Poglejmo na primer Otok Man. V njegovem spodnjem delu teče reka. Ženske si oprtajo na rame vedra, se spustijo do reke in zajamejo dve vedri vode. Nato se povzpnejo proti svojemu domu, kjer vodo zavrejo in kuhajo hrano. Te ženske morajo odirati živali, da njihov loj uporabijo kot gorivo za svetilke. In če bi jim nekdo rekel: »nekega dne boste obrnile gumb in voda bo tekla z želeno hitrostjo, vam pa ne bo treba več do reke. Nekega dne boste pritisnile stikalo in luči se bodo prižgale, vam pa ne bo treba odirati živali zaradi loja.« One pa odvrnejo: »da, toda kaj bomo potem počele?« Ljudje se bodo ukvarjali s tem, kako živeti,  kako se povezati, potovati, potapljati, obnavljati grebene in oceane, ki smo jih poškodovali, kako očistiti ocean in ozračje. Toliko je stvari, ki jih ne vemo. Lahko boste šli nazaj v šolo, brezplačno. Vsako mesto bo univerzitetno mesto, kjer se boste seznanili z novostmi.«

4. DEL

Ponovno bi preučili vse. Od naših družbenih ureditev in gradbenih postopkov do našega sistema vrednot. Raziščimo skupaj, kako bi novi družbeni koncept deloval v gospodarstvu, osnovanem na virih. Ne gre samo za arhitekturo, ampak za način razmišljanja.

NOVE VREDNOTE V GLOBALNEM GOSPODARSTVU, OSNOVANEM NA VIRIH

Jacque Fresco

»Delujemo, kot da bi imeli »zamudo v prenosu živčnih impulzov«. Težko nam je stopiti v prihodnost, ne da bi za seboj vlekli še nekaj preteklosti. V prihodnjih zgodovinskih knjigah nas ne bodo niti omenili, tako nevedni smo. To ne velja za tehnologijo: dobri smo v računalništvu in elektroniki. Toda človeški sistem vrednot se ne razvija dovolj hitro. Prepričan sem, da bi bili ljudje veliko bolj produktivni, veliko bolj človeški in veliko srečnejši. To je vprašanje: »bodo ljudje srečnejši z novo tehnologijo?« Ne, ne zgolj z novo tehnologijo, ampak s sistemom vrednot in novo tehnologijo.«

MNENJE

Jacque Fresco

»Večkrat sprašujemo ljudi za njihovo mnenje. Ali mislite, da bo človek kdaj pristal na Luni? Lahko rečejo: »morda čez deset tisoč let.« Reči bi morali: »o tem ne vem dovolj, da bi lahko smiselno odgovoril.« Tako bi morali govoriti. Toda ljudje imajo mnenja o vsem. »Vedno je bila vojna in vedno bo, ker je človek pohlepen!« Ves čas »ponavljajo«, kar so slišali v preteklosti, in krog je sklenjen.«

POHLEP

Roxane Meadows

»Ljudje v tej kulturi so nagrajeni, če so pohlepni. Več kot imaš, bolj izkoriščaš druge ljudi, da dobiš, kar želiš. Imajo te za uspešnega. Občuduješ ljudi z denarjem, ki si vse te stvari lahko privoščijo. Ponavadi jih dobijo na račun ostalih, saj jih strahotno izkoriščajo. Torej, ne rodiš se pohlepen.«

Jacque Fresco

»Ljudje mislijo, da človeške narave ne moreš spremeniti. Če je ne bi mogli spremeniti, bi še zmeraj živeli v jamah. Očitno se ves čas spreminjamo. Človeška narava ni nespremenljiva in pohlep se pojavi zaradi pomanjkanja ali odsotnosti virov.«

POMANJKANJE

Roxane Meadows

»Nekatere živali so zelo krotke. Krave na bližnjem travniku druga druge ne bi poškodovale. Toda, ko se jim približamo s pomarančami, ker jih imamo premalo se začnejo prerivati, ker jih hočejo. Gre dejansko za pomanjkanje. Kar poskuša narediti Projekt Venus, je odpraviti pomanjkanje in ustvariti obilje. Prvič v zgodovini lahko to tudi naredimo, ker imamo tehnologijo, s katero lahko priskrbimo ljudem vse, kar potrebujejo.«

INTELIGENCA

Jacque Fresco

»Nekateri ljudje menijo, da obstaja človeška inteligenca. Spomnimo se, da inteligenten električni inženir izpred 75 let danes ne bi mogel dobiti dela. Kar smo nekoč imenovali inteligentno, je bilo inteligentno v tistem času, v tistem časovnem okviru. Gre za nenehen proces. Kakšen je resničen pomen inteligence? Sposobnost pridobiti pomembne informacije v katerikoli situaciji. Rekel bi, da je vse odvisno od naslednjih dvajsetih let. Izvedeli bomo, ali obstajajo inteligentna bitja na Zemlji. Odvisno, kaj bomo storili v zvezi z okoljem in kaj v zvezi s človeškimi problemi, revščino, lakoto v svetu, boleznimi in tratenjem virov. Če se naučimo, kako inteligentno upravljati vire na Zemlji, lahko rešimo večino problemov v relativno kratkem času.«

USTVARJALNOST

Jacque Fresco

»Ustvarjalnost je to, da vzameš znane sisteme, jih povežeš na edinstven način in dodaš še nekaj stvari, da izboljšaš proizvod. To velja za glasbo, umetnost, risanje, izume … Če preučiš zgodovino izumov, boš ugotovil, da med spremenljivkami obstajata odnos in povezava.«

ZASTARELI KONCEPTI MOTIVACIJE

Jacque Fresco

»Mislim, da je to del propagande vsakega sistema, ki pravi, da je za ljudi glavna motivacija finančna korist. Res je, da ljudi zanima denar, toda obstajajo tudi ljudje, ki so motivirani drugače. Na primer medicinske raziskave. Ljudje jim posvetijo svoja življenja. So ljudje, ki trdo delajo, prihranijo denar in se odpravijo v Afriko, kjer ves svoj čas porabijo za pomoč ljudem. Njih ne motivira denar. In sumničav sem do ljudi, ki jih motivira zgolj denar. To ni zdrava motivacija. Želite vedeti, kaj v ljudeh ubija motivacijo? Dajte jim minimalen znesek denarja, minimalen dopust in težko, umazano delo brez prihodnosti. Pomivalec posode v restavraciji … vedno znova, vsakih 20 minut, mu prinesejo nov kup posode in ne vidi izhoda. Nikoli si ne more kupiti doma ali avta, ker nima dovolj denarja. Torej, kakšna motivacija je to? Ampak mora pomivati posodo, ker ima dva otroka in ju mora nahraniti. A to sploh ni dobro za njegovo duševno zdravje.«

MOTIVACIJA V GOSPODARSTVU, OSNOVANEM NA VIRIH

Jacque Fresco

»Kaj bo ljudi motiviralo? Svet brez vojne, revščine, lakote, brezposelnosti, izgube dohodka … Spodbud in možnosti je izredno veliko. Tisoče različnih možnosti imate, če nimate skrbi s hrano, stanovanjem in izobrazbo. Zdaj greste na delo zato, da bi reševali probleme. Ne vseh problemov, ampak vse probleme tega časa.«

FUNKCIONALNA SEBIČNOST V SODELOVALNI DRUŽBI

Jacque Fresco

»To torej počnemo zato, ker smo funkcionalno sebični. Biti sebičen le za lastno korist je pogubno, funkcionalna sebičnost pa pomeni skrbeti za okolje, deliti zamisli z drugimi ljudmi, ker imamo od tega vsi korist. V novicah bi ljudje vsak dan videli, da vse, kar počnejo, koristi celotnemu človeštvu. Na takšen način bi drugi ljudje na svetu vsakomur pomenili nekakšno razširitev dimenzije njegovega življenja, raje kot da se vsi ves čas prodajajo in si na račun drug drugega ustvarjajo dobiček. Sedaj imajo dejansko dovolj časa, da se zavedajo, kaj počne novi svet. Vsi filmi prihodnosti bodo prav tako prikazovali, kaj se dogaja po vsem svetu in novosti, ki so na voljo vsem. To pa zato, ker je vsem mar za druge ljudi.«

UTOPIJA

Jacque Fresco

»Rad bi se odkrižal besede »utopija«, ker sploh ne obstaja. To je podobno, kot bi želeli načrtovati najboljše mesto. To ni mogoče! Lahko načrtujemo veliko boljše mesto, ampak čas teče in z novimi izumi je mesto vselej v procesu spreminjanja. Ali smo civilizirani? Seveda ne! To je proces, ki ves čas poteka. Ljudje pravijo: »tvoje ideje so utopične.« To ni utopija, to sta uporabna tehnologija in učinkovitost.«

DRUŽBA V RAZVOJU

Jacque Fresco

»Želimo družbo, ki ni ustaljena, ampak je vedno v razvoju, ki se ves čas uči novih stvari in se postopno spreminja. Obenem pomaga ljudem, da se privadijo čustveno in intelektualno, da pričakujejo – spremembo na boljše.«

MORALNOST

Jacque Fresco

»Če je okolje strukturirano, potem je njegova posledica to, čemur bi rekli etično in moralno vedenje. Če se okolje ne spreminja, pa bo rezultat ves čas takšen kot ga imamo zdaj. Okolje se torej mora spremeniti. To pomeni šole, stvari, ki se jih učimo, jezik … vse to je treba posodobiti. Mislim, da bodo ljudje postali etični do narave sveta. Ne zato, ker tako piše v knjigi, ampak zato, ker je to boljše zanje in boljše za družbo. Torej nova etika temelji na zmožnostih Zemlje in ne na mojem mnenju.«

ČLOVEKOVE PRAVICE

Jacque Fresco

»Bo to demokracija? Nikoli ni bilo demokracije. Že na samem začetku se je spridila, ampak o tem se nikoli ni govorilo. Ste glasovali za vesoljski program? Ste glasovali za gradnjo bojnih ladij? Ste glasovali za katerokoli vojno? Kaj za vraga potem pomeni participativna demokracija? Ta ni nikoli obstajala, to so le besede. Pazite, kadarkoli slišite besedi demokracija in svoboda! To pomeni, da ne obstajata. V svetu, kjer obstajata, ni razglašanja človekovih pravic. Te so že sestavni del sistema. Študije o temnopoltih, ženske študije … so vse del sistema, v katerem še ni svobode in demokracije.«

ČUSTVA

Jacque Fresco

»Če bi v prihodnosti nekdo rekel na primer: »moralo bi biti več prijaznosti na svetu in več sodelovanja«, bi ga vprašali: »kako bi se pa lotili tega?« Če ne bi mogli ničesar ponuditi, bi vam rekli: »zakaj potem zganjate hrup?« Tega ne bi sprejeli kot nekaj razumnega. Pri takšnih nalogah so čustva odveč. Vaši občutki v prihodnosti, vsa vaša čustva se bodo prevedla v vzorce delovanja. Delali boste medicinske raziskave o tem, kako se razvijati, kako okrepiti kosti, ki postajajo šibkejše, kako izboljšati zdravje ljudi … Ko se čustva prevedejo v dejanja in ne v molitev..«

LJUBEZEN

Jacque Fresco

»Še nekaj, kar resnično zbega ljudi je beseda »ljubezen«. Kaj bi se zgodilo, če bi živeli s kopijo samega sebe? Kako dolgo mislite, da bi zdržala skupaj? Kako hitro bi prišlo do razhoda? Se imate vedno radi? Seveda ne! Kako lahko ljubite drugo osebo? Ljubite le določene stvari pri ljudeh in le določene stvari pri sebi. Beseda »ljubezen« bo v prihodnosti izginila in bo zamenjana z novejšo definicijo, imenovano »ekstencionalnost«, kar pomeni izboljšanje življenja drug drugemu. »Ljubim te« so samo prazne besede, ki ne izražajo ničesar. Kako se vedemo drug do drugega, je tisto, kar nam kaže na ljubezen.«

ZAVEST

Jacque Fresco

»Obstaja pa še ena nevarnost, in sicer trditev, da je nekdo »osveščen« ali »v zavedanju«. Večkrat slišimo: »vsaj zavedam se.« Ko srečam takšne ljudi, jih vprašam: »kje v telesu imate jetra?« »hm, ne vem točno.« Kako hitro teče kri po vaših venah in arterijah? Kateri del možganov nadzoruje ustvarjalnost? Kateri del upravlja čustva? O čem govorite, ko govorite o zavedanju? Z vrha nebotičnika Empire State Building lahko človek vidi žogo s premerom 1 m, toda kragulj vidi kovanec za 10 centov in razloči cifro od moža. Pojem, ki ga uporabljamo – zavedanje ali zavest – je omejen z našimi čuti. Zato nikoli ne moremo biti zavestni. Lahko postopoma rastemo in morda nekoliko bolje razumemo več stvari. Vendar ne bomo nikoli dosegli »zavedanja«, saj ne vidimo gama žarkov, kozmičnih žarkov… Brez naprav vsega tega ne moremo videti.«

RELIGIJA

Jacque Fresco

»Religija ima staro knjigo, v kateri je veliko mitov. Prepolna je mitov – in ne spreminja se vsako leto. Predstavljajte si naslednje: znanstvenik ima knjigo o astronomiji in vsako leto se podatki v knjigi spremenijo. Če imate knjigo o elektroniki, ki je izšla pred dvema letoma, je že zastarela. Knjige se torej spreminjajo. Na drugi strani imamo duhovnika s tisto knjigo v rokah, ki zelo poenostavljeno opisuje nastanek sveta in pojasnjuje tisto, česar se ljudje bojijo: kaj se zgodi po smrti.«

Lawrence Krauss, teoretični fizik, Državna univerza v Arizoni (ASU)

»Vraževerje in miti niso vsesplošno razširjeni zato, ker ne bi imeli boljših načinov razumevanja stvarnosti, temveč zato, ker ljudje želijo verjeti tisto, ob čemer se počutijo bolje.«

NAMEN

Jacque Fresco

»V šoli vas učijo, da ima vse v naravi svoj namen. Na primer ‘kaj je smoter življenja’ in podobno. Pravijo, da nam obrvi služijo zato, da pot preusmerijo s čela na stran. To pomeni, da nas je nekdo tako oblikoval. Zakaj kašljamo in kihamo? Da bi okužili ostale? Pravijo, da imajo živali rogove zato, da se lahko branijo. Vprašam jih, čemu služijo rogovi. Da z njimi odganjajo druge živali. Vprašam: kaj pa če so rogovi usmerjeni v stran? Ali to pomeni, da se branijo živali s strani? Kaj pa če so usmerjeni nazaj? Ali to pomeni, da branijo svojo zadnjo plat? Ne! Živali se rodijo z različnimi vrstami rogov, ki se jih naučijo uporabljati.«

Lawrence Krauss, teoretični fizik, Državna univerza v Arizoni (ASU)

»Ljudje upajo, da ima njihovo življenje nek kozmični namen. Dejstvo je, da nam znanost vsaj doslej še ni uspela dokazati, da ima vesolje nek namen. Ali to pomeni, da vesolje nima namena? Ne, samo dokazati ga ne moremo. Enostavno ni dokaza, da bi vesolje imelo namen, in dejansko deluje, kot da ga nima. Bi nas to moralo razžalostiti? Mislim, da ne, saj to pomeni, da je namen naših življenj takšen, kot si ga ustvarimo.«

ZVESTOBA METODOLOGIJI

Jacque Fresco

»Ne želimo, da so ljudje zvesti korporacijam ali državi. Želimo, da so zvesti metodologiji in da stremijo k vedno novim odkritjem, kar pomeni, da poskusijo izboljšati vse, kar obstaja. Narediti stvari boljše, pametnejše, hitrejše … in dostopne vsem ljudem. Takšno pripadnost potrebujemo. Če Kitajska iznajde nov način izdelave avtomatov, čestitke! Če Afričani pridejo na dan z odlično idejo, čestitke! Nič več pripadnosti korporacijam, državi. Pripadnost Zemlji in vsem ljudem, ki so na njej, in narediti Zemljo boljši kraj, kot je sedaj. O tej vrsti zvestobe govorim. K tej vrsti pripadnosti se moramo zavezati, pripadnosti metodologiji.«

Če bomo uspeli zaživeti v razumnejši prihodnosti, bo naša naloga reševati težave, ki so skupne vsem ljudem.

Jacque Fresco

»Predvideti moramo, da je Zemlja naša odrešitev. Ne glede na to, koliko cerkva zgradimo, če ne bomo poskrbeli za planet, se bomo na smrt izstradani med seboj pobili.«

Naši resnični izzivi so ustvarjanje obilja, obnova uničenega okolja, ustvarjanje in delitev inovativnih tehnologij ter izboljšanje komunikacije med ljudmi.

Jacque Fresco

»Vem, da lahko zgradimo precej boljši svet, brez vojn, brez večine kriminala, brez potrebe po zaporih in brez potrebe po denarju. To lahko presežemo, saj imamo tehnične zmožnosti, da lahko dobrine zagotovimo vsem ljudem. Tehnološka čudesa so povsem brez pomena, če ne izboljšajo življenja vseh ljudi.«

Vizija uporabne znanosti lahko služi splošnemu dobremu. Čeprav se je ta cilj dolga stoletja izmikal človeški civilizaciji, bo možnost boljšega življenja vseh nas povsem odvisna od odločitev, ki jih sprejemamo danes.

»Če misliš, da ne moremo spremeniti sveta, pomeni, da nisi eden od tistih, ki ga bodo.«

Jacque Fresco

Več na: www.thevenusproject.com

Prevod: Mednarodni jezikovni tim
http://forum.linguisticteam.org

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s