Socialni mediji so past

Odlomek pogovora s sociologom Zygmuntom Baumanom za španski dnevnik El País.

Na poljskem rojeni sociolog je skeptičen glede možnosti za politično spremembo.

Neenakost ste opisali kot »metastazo«. Je demokracija ogrožena?

»Kar se dogaja v tem trenutku, bi lahko opisali kot krizo demokracije, propad zaupanja:  prepričanje, da naši voditelji niso le skorumpirani ali neumni, ampak tudi nesposobni. Ukrepanje, da je mogoče kaj narediti, zahteva moč in potrebujemo politiko, ki je sposobnost odločanja o tem, kaj je treba storiti. Vendar pa je zveze med močjo in politiko v rokah nacionalne države konec. Moč se je globalizirala, politika pa je ostala lokalna kot je bila prej. Politiki so odrezali roke. Ljudje ne verjamejo več v demokratičen sistem, ker ne drži svojih obljub. To lahko vidimo na primeru migrantske krize: to je globalen pojav, mi pa še vedno delujemo lokalno. Naše demokratične institucije niso bile zasnovane za ukvarjanje s situacijami soodvisnosti. Trenutna kriza demokracije je kriza demokratičnih institucij.«

V katero smer trenutno niha nihalo med svobodo in varnostjo?

»To sta dve vrednoti, ki ju je zelo težko uskladiti. Če želite večjo varnost, se boste morali odpovedati določeni svobodi; če želite več svobode, se boste morali odreči varnosti. To je večna dilema. Pred štiridesetimi leti smo verjeli, da je svoboda zmagala in smo začeli z orgijo potrošništva. Z izposojanjem denarja se je vse zdelo mogoče: avtomobili, hiše … za to si pač plačal kasneje. Streznitev v letu 2008, ko so posojila usahnila, je bila grenka. Katastrofa, socialni zlom, ki je sledil, je še posebej močno prizadel srednji razred in ga povlekel v negotovi položaj, v katerem je še vedno: ljudje ne vedo, ali se bo njihovo podjetje združilo z drugim in bodo odpuščeni, ne vedo, ali to, kar so kupili, res pripada njim … konflikta ni več med razredi, ampak med vsakim posameznikom in družbo. Ne gre le za pomanjkanje varnosti, ampak tudi za pomanjkanje svobode.«

Skeptični ste do načina kako ljudje protestirajo preko socialnih medijev, do tako imenovanega »aktivizma iz naslonjača« in pravite, da nas internet s ceneno zabavo poneumlja. Bi torej lahko dejali, da so socialne mreže novi opij za ljudstvo?   

»Vprašanje identitete se je od tega, da je to nekaj s čemer ste rojeni, spremenilo v nalogo: morate si ustvariti svojo lastno skupnost. Toda skupnosti se ne da ustvariti, jo imate ali pa ne. Socialna omrežja lahko ustvarijo le nadomestek. Razlika med skupnostjo in mrežo je v tem, da skupnosti pripadate, mreža pa pripada vam. Imate občutek nadzora. Če želite lahko dodajate prijatelje, če želite jih lahko izbrišete. Nadzor imate nad pomembnimi ljudmi, s katerimi ste v nekem odnosu. Zaradi tega se ljudje počutijo malo bolje, ker sta osamljenost in zapuščenost velika strahova naše individualistične dobe. Toda na internetu je tako enostavno dodajati ali odstranjevati prijatelje, da se ljudje ne uspejo naučiti pravih socialnih spretnosti, ki jih potrebujete, ko greste na ulico, ko greste na delovno mesto, kjer najdete veliko ljudi, s katerimi morate vstopiti v smiselno interakcijo. Papež Frančišek, ki je velik človek, je svoj prvi intervju po izvolitvi dal Eugeniu Scalfariju, italijanskemu novinarju, ki je tudi samooklicani ateist. To je bil znak: pravi dialog ni pogovarjanje z ljudmi, ki verjamejo iste stvari kot vi. Socialni mediji nas ne naučijo dialoga, ker se je tako enostavno izogniti polemikam … Vendar pa večina ljudi ne uporablja socialnih medijev za združevanje, ne za širjenje svojih obzorij, ampak nasprotno, za oblikovanje cone udobja, v kateri so edini zvoki, ki jih slišijo, odmevi njihovega lastnega glasu, kjer so edine stvari, ki jih vidijo, odsevi njihovega lastnega obraza. Socialni mediji so zelo uporabni, nudijo užitek, vendar so past.«

Ricardo de Querol

Vir: http://elpais.com/elpais/2016/01/19/inenglish/1453208692_424660.html

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s