25 let kasneje

Vse vlade v 25-letni zgodovini samostojne Slovenije so dokazale, da so le marionetni režimi zunanjih kapitalskih centrov

Petindvajseta obletnica česarkoli je datum, ko je že mogoče potegniti nekakšen obračun. Izvesti nekate­re primerjave. To velja za sleherno 25. obletnico. Pa če gre za obletni­co mature. Obletnico poroke. In 25-letnico obstoja države. V našem primeru 25. obletnico osamosvoji­tve Slovenije. 25. obletnico tistega, čemur danes pravijo “uresniči­tev tisočletnih slovenskih sanj”. Ki pred 1000 sploh niso obstajale (pred 1000 leti Slovenci kot narod sploh še niso obstajali in zatorej niso mogli sanjati o lastni državi).

A pustimo ob strani politično pro­pagando. Saj gre v govorjenju o uresničitvi 1000-letnih sloven­skih sanj natančno za to: za poli­tično propagando. In se posvetimo bolj realističnim ocenam tega, kar se nam je z lastno osamosvojitvi­jo zgodilo.

Vsekakor se nam je zgodil konec socializma. To je prvo. In tisto, kar se danes ob obletnicah najbolj po­udarja. Oziroma natančneje, kar poudarjajo tisti, ki so si tega konca želeli. Pa naj bodo to tisti, ki jim so­cializem ni bil po meri. Tisti, ki jim je naredil krivice. Tisti, ki se z njim niso mogli identificirati. Ali tisti, ki jim je konec socializma pred­stavljal edino možnost za lastni dvig na pozicijo vladajočih. Pred­vsem slednji danes na veliko govo­rijo o 25-letnici samostojne države. O uresničitvi slovenskih sanj. Itd. Ipd. Kar pri tem zamolčijo, je to, da gre za uresničitev njihovih osebnih sanj. Povezanih z njihovim oseb­nim pohlepom. In z njihovo bolno ambicioznostjo vladati.

A to bi morda še nekako šlo. Takšni obstajajo povsod. V vsaki družbi. Tisto, kar je pri celi zgodbi bolj pro­blematično, je, da je to vladanje sicer prineslo izboljšanje njihovega socialnega in političnega položaja, a hkrati propad, zdrs v revščino in kronično brezposelnost številnih ali celo velike večine drugih. Po eni strani bi bilo bi poučno videti, kakšen je bil ekonomski in social­ni položaj Janše in drugih vidnih in nevidnih vladajočih pred 25 leti. In kakšen je danes. Enako, kot bi bilo poučno videti, kakšen je bil po­ložaj tisočev slovenskih delavcev in delavk pred 25 leti. In kakšen je danes. Prvim so se uresničile zgo­dovinske sanje. Za druge velja vse kaj drugega. Zdrsa v brezposelnost, revščino, apatijo, brezperspektiv­nost in podobno si pred 25 leti ni želel nihče. Nihče takrat ni mislil, da je kaj takega sploh mogoče.

Edino, kar se je pred 25 leti zdelo mogoče, je bila namreč pot nav­zgor. Pot, ki jo je večina razume­la kot to, da ohranimo to, kar že imamo, in k temu dodamo še več. Bogastva. Standarda. Zahodnih dobrin. Nekak garantiran evolucionističen razvoj. Ki se seveda ni uresničil. Ker se družbe pač ne spreminjajo po logiki progresivne­ga evolucionističnega razvoja. Vsaj ne vse. Slovenija ni med njimi.

Logika progresivnega razvoja morda danes še velja za kapital­ski center. Kamor pa Slovenija ne sodi. Slovenija se v zadnjih 25 letih ni umestila v ta center. Umestila se je v svetovno periferijo. Torej med kolonialna ozemlja. Slovenija je ne­oneokolonija. Za katero velja (kot velja za vse kolonije nasploh), da se v njej vsi družbeni, ekonomski in politični procesi vršijo tako, kot to ustreza kapitalskim centrom. Zato nima lastne ekonomske politike. Ampak ekonomsko politiko, ki jo nadzirajo in skozi nadzor, nasvete in pritiske vodijo kapitalski centri. Nimamo lastne zunanje politi­ke. Ampak zunanjo politiko, ki jo vodijo kapitalski centri. Z migran­ti delamo to, kar pravijo kapitalski centri. Orožje kupujemo takrat, ko to zaukažejo kapitalski centri. In ga uporabljamo v njihovih vojaških akcijah. V njihovih agresijah.

Nimamo lastne notranje politi­ke. Vse vlade v 25-letni zgodovini samostojne Slovenije so dokaza­le, da so le marionetni režimi zu­nanjih kapitalskih centrov. In zato je, kar so Slovenci in Sloven­ke končno uvideli, skorajda vseeno, kdo vlada. Oziroma zmaga na voli­tvah. Slovenija enako kot vse kolo­nije nima lastnega pravnega reda. Ampak je uvozila tistega iz kapi­talskih centrov. Kar se v slovenski državi razume kot pravilno delo­vanje. Kot napredovanje pravne ureditve. Slovenija je enako kot vse kolonije uvedla administra­tivne rešitve kapitalskih centrov. Kot sta ugotovili Susan Strange in Saskia Sassen, pa sta danes prav di­fuzija zahodnih institucij in admi­nistrativnih standardov bistveni praksi podrejanja perifernih držav kapitalskim centrom. Slovenija pa poleg tega udejanja še vse druge značilnosti perifernih oziroma ko­lonialnih lokacij: iz nje beži delo, iz nje beži kapital, iz nje beži profit, iz nje bežijo možgani. Torej vsi ključ­ni dejavniki razvoja. Slovenija se je enako kot vse kolonije v zadnjih 25 letih astronomsko zadolžila. V Slo­veniji enako kot v vseh kolonijah prav dolgovi predstavljajo ključni vzvod, ki ga uporabljajo kapitalski centri za podrejanje lastnim inte­resom. In enako kot vse kolonije je država zminirala lastne zmožnosti poskrbeti za lastno prebivalstvo.

Večine tovrstnih učinkov nove vla­dajoče ekonomske in politične elite seveda ne čutijo. Čutimo pa to vsi drugi. Tisti, ki lahko ob 25. obletnici osamosvojitve praznujemo ne uresničitev lastnih sanj (če jih je kdo pomotoma imel), ampak lastno osiromašenje. Človeško degradacijo. Zdrs v slabše življenje. Ki za prešte­vilne pomeni tudi revščino. Lakoto. Nezmožnost preživeti lastne otroke. In same sebe. Zdrs v brezup. Bolezni. Depresijo. Negotovost, kako bo s plačami. Pokojninami. Zdravstve­nim zavarovanjem. Brezplačnim šolstvom. Prihodnostjo otrok in vnukov. In še bi lahko naštevali.

Praznujemo lahko tudi zdrs Slo­venije v strukturno revščino in strukturno propadanje, ki ga ne morejo spremeniti niti zadnji dobri ekonomski kazalci. Če pustimo ob strani, da so novice o njih prišle ne­navadno prikladno na dan prav ob praznovanju 25-letnice samostojne države, je treba vedeti, da izolira­ni ekonomski kazalci in podatki ne predstavljajo celotne slike družbe. In tudi ne njenih perspektiv ali možnosti. Številne afriške kolonije so imele v svoji preteklosti števil­ne zelo dobre ekonomske kazalce. A jih ti nisi izpisali iz položaja kolo­nij. Prej nasprotno.

Je pa še ena stvar, ki jo moramo tisti, ki ne sodimo v vladajoče slo­venske elite, ob 25-letnici samostoj­ne slovenske države praznovati: namreč propad družbe. Danes namreč slovenska družba obstaja vedno bolj kot virtualna realnost. Kot namišljeni socialni subjekt. V resničnosti pa namesto nje obstaja­jo domačije. Majhne socialne enote, ki vedno in povsod skrbijo le zase. In za lastno preživetje. In ki, kot je zapisal že Sahlins, takrat, ko je kriza, začnejo za lastno preživetje skrbeti tako, da brez zadržkov uni­čujejo vse druge. Tu smo danes. Ne uničujejo nas le kapitalski centri. Ampak se zaradi razpada mehanizmov in principov socialnosti uni­čujemo tudi sami. Kaj je hujše in usodnejše, je težko reči.

Imajo torej prav: imamo kaj pra­znovati. Mnogo več, kot smo si pred 25 leti sploh lahko predsta­vljali. Praznujemo lahko lastni propad. V lastni samostojni državi, ki tistim, ki so jo ugrabili, seveda koristi. Druge eksploatira. Izmo­zgava. Razčlovečuje. In izničuje. To je to, kar moramo praznovati.

Glede na te dosežke 25-letne zgodo­vine samostojne Slovenija tistim, ki vladajo, res ne preostane druge­ga, kot ga govorijo o uresničitvi ti­sočletnih zgodovinskih sanj. Torej o abstraktnih dosežkih. Konkretni namreč manjkajo. Konkretnih ne morejo pokazati. In seveda jim ne preostane kaj drugega od tega, da pozivajo k enotnosti. Saj tako neenotni, tako razdeljeni med tiste, ki vladajo in imajo, ter tiste, ki smo vladani in nimamo, nismo bili še nikoli. Realna socialna in ekonom­ska razdeljenost namreč pomeni realno osnovo za socialni konflikt. Celo za razredni konflikt. Česar pa si tisti, ki vladajo, seveda ne želijo. Zato pozivi k enotnosti. Poenote­nju. Patriotizmu. In drugim rečem, ki zagotavljajo socialni mir. Ki ko­risti tistim, ki vladajo. In škodi tistim, ki smo vladani. In eksploa­tirani.

Zato sama ne bom praznovala. Ne bom se poenotila. Ampak bom vztrajala v konfliktu.

Objavljeno v Večeru, 24.6.2016

Vesna V. Godina

Napotilo:
http://www.vecer.com/

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s