Plonk listek kognitivnih pristranosti

Ker misliti je naporno.

Kadar sem imel občutek, da je določena vrsta mišljenja očitno pristranska in se zanjo nisem mogel spomniti konkretnega imena ali podrobnosti, sem veliko let navajal wikipedijin seznam kognitivnih pristranskosti. To je bila tudi neprecenljiva referenca, ki mi je pomagala prepoznati skrite napake v svojem lastnem razmišljanju. Nič drugega, kar na tem področju poznam, ni tako celovito in zgoščeno.

Vendar pa, če sem pošten, je wikipedijina stran precej zapleten nered. Kljub temu, da sem večkrat v preteklih letih na tej strani poskušal absorbirati informacije, se zdi, da mi je zelo malo od tega dejansko ostalo v spominu. Pogosto sem se počutil, kot da ne morem najti pristranskosti, ki jo iščem, nato pa tudi hitro pozabil, kar sem se naučil. Mislim, da ima to opraviti s tem, kako se je stran organsko več let razvijala. Danes tako vsebuje 175 pristranskosti v nejasnih kategorijah (pristranskosti odločanja, socialne pristranskosti, napake spomina, itd.), ki se mi v resnici ne zdijo medsebojno izključujoče in so nato po abecedi naštete znotraj kategorij. Obstaja veliko podvojitev in še veliko zelo podobnih pristranskosti z različnimi imeni, ki so raztresene vse naokrog.

V zadnjih štirih tednih  sem si vzel nekaj časa (sem na očetovskem dopustu), da bi ta seznam poskušal globlje absorbirati in razumeti ter da bi poskušal priti do preprostejše in jasnejše organizacijske strukture. Poglobljeno branje o različnih pristranskosti je mojim možganom nudilo zaposlitev, medtem ko sem malega Louiea spravljal k spanju.

Začel sem s surovim seznamom 175 pristranskosti in jih vse dodal v preglednico, nato pa sem se lotil še odstranjevanja dvojnikov in združevanja podobnih (kot sta recimo bizarni in humorni učinek) ali komplementarnih pristranskosti (kot sta optimistična in pesimistična pristranskost). Seznam se je zmanjšal na okoli 20 edinstvenih pristranskih mentalnih strategij, ki jih uporabljamo zaradi zelo specifičnih razlogov.

Naredil sem več različnih poskusov, da bi teh 20  poskušal razdeliti po skupinah na višji ravni in na koncu pristal na njihovo združevanje po splošnih težavah, ki jih poskušajo naslavljati. Vsaka kognitivna pristranskost je tam z nekim razlogom – v prvi vrsti, da bi našim možganom prihranila čas ali energijo. Če jih iščete glede na problem, ki ga želijo rešiti, je tako postalo veliko lažje razumeti, zakaj obstajajo, kako so uporabne in posledice (posledične mentalne napake), ki se ob tem pojavijo.

Štirje problemi, ki nam jih pristranskosti pomagajo nasloviti:

Preveč informacij, pomanjkanje pomena, potreba po hitrem ukrepanju in kako vedeti, kaj si je za pozneje treba zapomniti.

Problem 1: Preveč informacij

Na svetu obstaja preveč informacij in nimamo druge izbire, kot da skoraj vse filtriramo. Naši možgani uporabljajo nekaj preprostih trikov kako izbirajo delčke informacij, ki bodo najverjetneje na kak način za nas uporabni.

Problem 2: Pomanjkanje pomena.

Svet je zelo zmeden, mi pa na koncu vidimo le majhen odsev tega, vendar moramo iz tega potegniti neki pomen za to, da bi lahko preživeli. Ko prejmemo zmanjšani tok informacij, povežemo pike, zapolnimo vrzeli s stvarmi za katere mislimo, da jih že vemo in tako posodobimo naše mentalne modele sveta.

Problem 3: Potreba po hitrem ukrepanju.

Omejeni smo s časom in informacijami, pa vendar ne moremo dopustiti, da nas to ohromi. Vpričo negotovosti, bi brez možnosti hitrega ukrepanja, kot vrsta prav gotovo že zdavnaj izginili. Z vsakim delčkom nove informacije moramo po svojih najboljših močeh oceniti našo sposobnost, da vplivamo na neko situacijo, jo uporabimo pri odločitvah, simuliramo prihodnost, da bi lahko napovedali, kaj se lahko zgodi kot naslednje in delujemo v skladu z našim novim vpogledom.

Problem 4: Kaj bi si morali zapomniti?

V vesolju je preveč informacij. Privoščimo si lahko le toliko informacij, za katere se bo najbolj verjetno izkazalo, da so nam kako koristne v prihodnosti. Glede tega kaj si poskušamo zapomniti in kaj pozabiti, moramo nenehno delati stave in kompromise. Na primer, pred specifičnostmi imamo raje posploševanje, ker zavzame manj prostora. Ko obstaja veliko podrobnosti, ki jih ne moremo zmanjšati, izločimo in shranimo nekaj izstopajočih elementov, ostalo pa zavržemo. Kar tukaj shranimo je tisto, kar najbolj verjetno informira naše filtre povezane s problemom 1. informacijske preobremenitve, kot tudi kar nam pride na misel med procesi navedenimi v problemu 2. glede zapolnjevanja nepopolnih informacij. Vse to je namenjeno naši samo-krepitvi.

Super, kako si naj vse to zapomnim?

Ni vam treba. Vendar pa lahko začnete tako, da si zapomnite te štiri velike probleme, s katerimi so se naši možgani razvili v zadnjih nekaj milijonih let (in morda naredite zaznamek na to stran, če se želite občasno sklicevati na njo za natančno pristranskost, ki jo iščete):

  1. Preveč informacij je problem, zato jih agresivno filtriramo.
  2. Pomanjkanje pomena pomeni zmedo, zato sami zapolnimo manjkajoče.
  3. Ker moramo ukrepati hitro sicer izgubimo priložnosti, prehitro sprejemamo sklepe.
  4. Nič lažje ni, zato si poskušamo zapomniti tisto, kar je pomembno.

Da bi se izognili utapljanju v preveliki količini informacij, morajo naši možgani hitro prebrati in filtrirati noro količino podatkov in hitro, skoraj brez truda, odločiti katere so tiste, ki so dejansko pomembne in jih izpostaviti.

Da bi iz delčkov informacij, ki so deležni naše pozornosti sestavili pomen, moramo zapolniti vrzeli in jih povezati z našimi obstoječimi mentalnimi modeli. Ob tem moramo zagotoviti tudi, da je vse ostane relativno stabilno in čim bolj natančno.

Da bi lahko delovali hitro, morajo naši možgani v delčku sekunde sprejemati odločitve, ki bi lahko vplivale na našo možnost za preživetje, varnost ali uspeh in da smo prepričani, da lahko te stvari tudi izvedemo.

Da bi lahko vse to počeli čim bolj učinkovito, si morajo naši možgani zapomniti najbolj pomembne in uporabne dele novih informacij in o tem obvesti druge sisteme, tako da se lahko skozi čas prilagodijo in izboljšajo, vendar nič več kot to.

Zveni precej uporabno! Kaj pa negativna plat?

Ob štirih problemih bi bilo koristno, da si zapomnimo še te štiri resnice o tem, kako imajo naše rešitve za te probleme tudi same probleme:

  1. Ne vidimo vsega. Nekatere informacije, ki jih zavrnemo, so dejansko uporabne in pomembne.
  2. Naše iskanje pomena lahko ustvarja iluzije. Včasih si predstavljamo detajle, ki so jih ustvarile naše predpostavke in tako zgradili pomene in zgodbe, ki jih v resnici ni.
  3. Hitre odločitve so lahko zelo pomanjkljive. Nekatere hitre reakcije in odločitve, ki jih sprejemamo, so nepoštene, same sebi namen in kontraproduktivne.
  4. Naš spomin krepi napake. Nekatere stvari, ki se jih spominjamo, naredijo vse zgoraj navedene sisteme samo še bolj pristranske in še bolj škodljive za naše miselne procese.

Z zavedanjem navedenih štirih problemov s svetom in štirih posledic strategij naših možganov, da bi jih rešili, bo availability heuristic (natančneje Baader-Meinhof phenomenon) zagotovil, da svoje lastne pristranosti opazimo bolj pogosto. Če obiščete to stran, da vsake toliko časa osvežite svoj spomin, vam bo spacing effect pomagal poudariti nekatere od teh miselnih vzorcev, tako da bosta naša bias blind spot in naïve realism pod nadzorom.

Nič kar naredimo, ne bo odpravilo omenjenih štirih problemov (dokler ne bomo imeli možnosti razširiti računske moči in spominske kapacitete našega uma, da bo podobna vesolju), vendar, če sprejmemo, da smo in bomo vedno pristranski, vendarle obstaja tudi možnost za izboljšave, confirmation bias nam bo še naprej pomagal najti dokaze, ki to potrjujejo, kar nas bo na koncu vodilo k boljšemu razumevanju samih sebe.

Kognitivne pristranskosti so le orodje, uporabno v pravih kontekstih, škodljivo v drugih. So edino in pri tem kaj z njim počnemo, precej dobro orodje. Dobro je, če se z njim seznanimo in smo tudi hvaležni, da imamo z našimi skrivnostnimi možgani vsaj nekaj sposobnosti za procesiranje vesolja.

Vizualni diagram kognitivni pristransoti, ki ga je pripravil John Manoogian III:

171tzknr7bzxu_l_pu6dcna

Buster Benson

Vir: https://betterhumans.coach.me/cognitive-bias-cheat-sheet-55a472476b18#.191xhtu9c

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s