Ekonomisti proti ekonomiji

Bodimo iskreni: nihče ne ve kaj se danes dogaja v svetovni ekonomiji. Okrevanje po zlomu leta 2008 je bilo nepričakovano počasno. Smo na poti k popolni ozdravitvi ali smo obtičali v »počasni stagnaciji«? Ali globalizacija prihaja ali odhaja?

Oblikovalci politik ne vedo kaj storiti. Poslužujejo se običajnih (in neobičajnih) vzvodov in nič se ne spremeni. Kvantitativno sproščanje (Quantitative easing) bi naj znižalo inflacijo »nazaj na ciljane vrednosti«, pa se to ni zgodilo. Fiskalno krčenje (Fiscal contraction) bi naj povrnilo zaupanje, pa ga ni. V začetku meseca decembra je imel Mark Carney, guverner Bank of England (Banka Anglije), govor z naslovom »Spekter monetarizma«. Seveda, monetarizem bi nas naj rešil pred spektrom keynesianizma!

Praktično brez uporabnih makroekonomskih orodij, so edino splošno sprejeto orodje postale »strukturne reforme«. Toda nihče se ne strinja o tem kaj prinašajo. Medtem pa ekscentrični voditelji razburjajo nezadovoljne volivce. Zdi se, da je ekonomija pobegnila iz prijema tistih, ki bi jo naj obvladovali, politika pa se je pognala za njo.

Pred letom 2008 so strokovnjaki menili, da imajo stvari pod nadzorom. Da, bil je balon na nepremičninskem trgu, vendar kot je leta 2005 dejala sedanja predsednica FED-a Janet Yellen, to ni nič hujšega kot »določena ovira na cesti«.

Zakaj so torej ekonomisti spregledali to »nevihto«? To je bilo vprašanje, ki ga je leta 2008 britanska kraljica Elizabeta postavila skupini ekonomistov. Večina je v nevednosti vila svoje roke. To je bil »neuspeh kolektivne imaginacije številnih zelo bistrih ljudi«, so razložili.

Toda nekateri ekonomisti so podprli odklonilno – in veliko bolj obtožujočo – mnenje, ki se je osredotočalo na neuspeh ekonomskega izobraževanja. Večini študentov ekonomije ni treba študirati psihologije, filozofije, zgodovine ali politike. Pitajo jih z modeli ekonomije, ki temeljijo na nerealnih predpostavkah in ki svojo sposobnost preverjajo v reševanju matematičnih enačb. Niso deležni mentalnih orodij za razumevanje celotne slike.

To nas vodi nazaj do Johna Stuarta Milla, velikega ekonomista in filozofa devetnajstega stoletja, ki je verjel, da nihče ne more biti dober ekonomist, če je samo ekonomist. Da ne bo pomote, večina znanstvenih disciplin je od Millovih časov postala zelo specializirana in po kolapsu teologije, ni bilo področja študija, ki bi merilo na razumevanje človeškega stanja kot celote. Toda nobena veja človeškega raziskovanja se od celote – in drugih družbenih ved – ni oddaljila bolj kot ekonomija.

To pa se ni zgodilo zaradi predmeta raziskovanja. Ravno nasprotno, služiti za preživetje še vedno zapolnjuje večji del naših življenj in razmišljanj. Ekonomija – kako delujejo trgi, zakaj včasih ne delujejo, kako ustrezno oceniti stroške projekta – bi še vedno moralo zanimati večino ljudi. Dejstvo je, da področje odbija vse razen poznavalcev fantazijskih formalnih modelov.

Pa ne zato, ker ekonomija slavi logični argument, ki je bistven način preverjanja pomanjkljivega razumevanja. Prava težava je v tem, da je odrezana od tega kako razumemo, da stvari delujejo oziroma bi morale delovati. Ekonomisti trdijo, da pojasnjujejo tisto, kar je nejasno in so prepričani, da je ekonomija boljša od vseh drugih disciplin, ker objektivnost denarja omogoča, da natančno ovrednotimo zgodovinske sile.

Ni presenetljivo, da je ekonomistom blizu podoba ekonomije kot stroja. Znani ameriški ekonomist Irving Fisher je dejansko zgradil hidravlični stroj s črpalkami in vzvodi, da bi na ta način vizualno pokazal, kako se na trgu uravnavajo cene glede na spremembe v ponudbi ali povpraševanju.

Če menite, da je ekonomija kot stroj, potem verjetno vidite ekonomske težave predvsem kot matematične probleme. Učinkovito stanje ekonomije, splošno ravnovesje, je rešitev sistema enačb. Odstopanja od ravnotežja so »trenja«  ali zgolj »ovire na cesti«; razen tega so rezultati vnaprej določeni in optimalni. Na žalost so trenja, ki motijo gladko delovanje stroja, človeška bitja. Lahko razumemo, zakaj so se tako usposobljeni ekonomisti pustili zapeljati finančnim modelom, ki so sugerirali, da so banke praktično odpravila tveganja.

Dobri ekonomisti so vedno razumeli, da ima ta metoda velike omejitve. Svojo disciplino so uporabljali kot neke vrste mentalno higieno, da bi se zavarovali pred največjimi napakami v mišljenju. John Maynard Keynes je svoje študente opozarjal pred poskusi »da bi vse natančno določili«. V njegovi veliki knjigi The General Theory of Employment, Interest, and Money (Splošna teorija zaposlovanja, obresti in denarja) ni nobenega formalnega modela. Matematične formalizacije se je odločil prepustiti drugim, ker je želel, da bi njegovi bralci (kolegi ekonomisti, ne splošna javnost) »intuitivno« razumeli kaj je govoril.

Joseph Schumpeter in Friedrich Hayek, dve najbolj znana avstrijska ekonomista prejšnjega stoletja, sta prav tako napadala pogled na ekonomijo kot stroja. Schumpeter je trdil, da se kapitalistična ekonomija razvija skozi nenehno uničevanje starih odnosov. Za Hayeka, čarovnija trga ni v tem, da ustvari sistem splošnega ravnovesja, ampak da v svetu razpršenega znanja koordinira raznolike načrte neštetih posameznikov.

Kar združuje velike ekonomiste in še veliko drugih dobrih, je široka izobrazba in razgledanost. To jim daje dostop do različnih načinov razumevanja ekonomije. Velikani prejšnjih generacij so ob ekonomiji vedeli še veliko drugih stvari. Keynes je sicer diplomiral iz matematike, vendar je bil naklonjen klasiki (preden je začel poučevati ekonomijo, jo je študiral manj kot eno leto). Schumpeter je doktoriral iz prava; Hayek iz prava in politologije, prav tako pa je študiral filozofijo, psihologijo in anatomijo možganov.

Nasproti temu, današnji profesionalni ekonomisti niso študirali skoraj nič drugega kot ekonomijo. Ne berejo niti klasik svoje lastne discipline. Zgodovino ekonomije razbirajo, če sploh, iz podatkovnih zbirk. Filozofija, ki bi jih lahko naučila o mejah ekonomske metode, je zanje zaprta knjiga. Zahtevna in zapeljiva matematika je monopolizirala njihova mentalna obzorja. Ekonomisti so idiotski učenjaki našega časa.

Vir: https://www.project-syndicate.org/commentary/mathematical-economics-training-too-narrow-by-robert-skidelsky-2016-12

Robert Skidelsky

Napotila:
https://damijan.org/2016/12/26/ekonomisti-so-idiotski-ucenjaki/
http://zofijini.net/all-watched-over-by-machines-of-loving-grace-1-del/
http://zofijini.net/all-watched-over-by-machines-of-loving-grace-2-del/
http://zofijini.net/all-watched-over-by-machines-of-loving-grace-3-del/

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s