Brez bogov in gospodarjev

No Gods No Masters (ARTE, 2016)

To je zgodba o anarhizmu.

S pregledom ključnih dogodkov zadnjih dveh stoletij družbene zgodovine, tridelna dokumentarna serija razkriva izvor in usodo političnega gibanja, ki se že več kot 150 let bori proti vsem gospodarjem in bogovom.

Kdo natančno so to? Od kod prihajajo tisti, ki so se imenovali za anarhiste in kakšna je njihova miselnost? Zakaj imamo njihovo mišljenje za zmedeno in njihovo zgodovino za tako zaskrbljujočo?

Dokumentarna serija ob izjemni dokumentaciji in pričevanjih svetovnih strokovnjakov, vključuje do zdaj še ne videne in pozabljene arhivske posnetke ter opisuje zgodovino gibanja, od Pariza do New Yorka in od Tokia do Buenos Airesa, ki je svet nenehno navdihovalo s svojo svobodo in uporom.

Prvi del: Strast po uničenju (1840-1906)

Rojen v Franciji okoli pariške komune in ob zori francoske revolucije, je anarhizem hitro razširil svoje teorije po vsem svetu. Ko je bilo ustanovljeno novo mednarodno združenje delavcev, je anarhizem prevladal tudi v delavskem gibanju.

Toda že zelo zgodaj je anarhizem pri ljudeh vzbujal strah, ne samo zato, ker je po vsem svetu vodil boj za osemurni delovni dan, brez gospodarjev in bogov ustanavljal šole in spodbujal svobodno ljubezen, ampak tudi in predvsem, ker je od časa do časa zelo hitro posegal po nasilju in na zelo konkretne načine uničeval oblasti. Od Ravachola do Bonota, od atentata avstrijske cesarice Sisi do bitke pri Stepneyju, od bomb do napadov, je anarhizem postal »bête noire« (črna pošast) voditeljev držav in kraljevih družin, ki so si v poskusu, da se pred njim zaščitijo, napisali proti-teroristične zakone, ki veljajo še danes.

Drugi del: Zemlja in svoboda (1907-1921)

Ko se je na začetku 20. stoletja anarhizem znebil svojih nekdanjih demonov, se je zdelo, da gre vse v smeri najboljšega mogočega libertarnega sveta. Zahvaljujoč velikim migracijskim tokovom, ki so ponesli gibanje tudi v najbolj oddaljene kotičke sveta, je uspel okoli svojega cilja združiti večji del kmečkega prebivalstva.

Toda, da bi lahko pred skorajšnjim svetovnim konfliktom njihov ideal triumfiral, si libertarci niso mogli več privoščiti le, da se prepuščajo pobožnim željam in si izmišljajo velikodušne prakse. Dvigniti so morali orožje in znova preiti v ofenzivo. Tako so se, od obal Mehike do obsežnih step Ukrajine, v dobi, polni hrupa in besa, Nestor Makhno in brata Florès Magon, znašli v prvih vrstah prvih večjih revolucij 20. stoletja, ko so poskušali enkrat za vselej spremeniti svet.

Tretji del: Spomin na poraz (1922-1945)

Prva svetovna vojna je s pobojem, v nekaterih državah skoraj tretjine evropskih delavcev, militantno množico utišala. Vendar so bili predvsem represivni ukrepi v večjih demokracijah, ki so z deportacijami in usmrtitvami anarhističnemu gibanju zadali najhujši udarec.

V tem plodnem medvojnem obdobju, v katerem je kapitalizem ustvaril dve svoji najbolj zlobni zveri, stalinizem in fašizem, je bil anarhizem, vpričo totalitarne hidre, ki je vse bolj posploševala krajo in industrializirala smrt, bolj kot kdajkoli prej, še naprej edina sila odpora za ljudi. Od Bostona do Barcelone, od Tokia do Pariza, je anarhizem vodil boj na vseh frontah. Končno se je v Španiji med vojno, ki  je spominjala na revolucijo, gibanje najbolj približalo pragu svoje utopije.

Vir: http://sales.arte.tv/fiche/5689/NI_DIEU_NI_MAITRE

Napotili:
http://www.ruleless.com/portal/default.php
http://zofijini.net/tag/anarhizem/

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s