Čemu obstaja filozofija?

Od daleč se zdi filozofija čudna, nepomembna, dolgočasna, a vendar tudi malo privlačna. Toda čemu filozofija sploh obstaja? Odgovor je priročno vsebovan že v sami besedi “filozofija”. V stari grščini “filo” pomeni ljubezen in “zofija” modrost. Filozofi so ljudje predani modrosti. Biti moder pomeni poskus dobro živeti in umreti. V zasledovanju modrosti, so filozofi razvili zelo specifičen nabor veščin. Tekom stoletij so postali strokovnjaki za mnoge od stvari, ki ljudi ne delajo modrih. Pet jih izstopa.

NE POSTAVLJAMO SI VELIKIH VPRAŠANJ

Obstajajo števila velika vprašanja: kaj je smisel življenja? Čemu obstaja služba? Kako bi morali urediti družbo? Mnogi se z njimi včasih ukvarjamo, a obupamo v poskusu, da bi nanje odgovorili. Imajo skoraj status šal. Rečemo, da so “pretenciozna”. A so zelo pomembna, ker le s pravimi odgovori nanje, lahko smiselno usmerjamo našo energijo. Filozofi so ljudje, ki se ne bojijo postavljati velikih vprašanj. Oni so tekom stoletij postavljali največja. Spoznali so, da je ta vprašanja vedno mogoče razstaviti na več bolj obvladljivih delov in da je pretenciozno samo to, da mislimo, da smo nad tem, da postavljamo velika, na videz naivna vprašanja.

RANLJIVI SMO NA NAPAKE ZDRAVE PAMETI

Javno mnenje ali to kar imenujemo “zdrava pamet”, je smiselna in razumna na številnih področjih. To je tisto, kar slišite od prijateljev in sosedov, stvari, ki jih sprejmete brez razmišljanja. A zdrava pamet je pogosto prav tako polna neumnosti in napak. Filozofija od nas terja, da vse aspekte zdrave pameti podredimo “razumu”. Od nas terja, da mislimo sami. Je res, kar ljudje govorijo o ljubezni, denarju, otrocih, potovanjih, delu? Filozofe zanima ali je ideja logična in ne predpostavljajo, da mora biti pravilna, ker je popularna in uveljavljena.

MENTALNO SMO ZMEDENI

Nismo preveč dobri pri razumevanju tega kaj se dogaja v naših glavah. Nekdo, ki ga srečamo je zelo zoprn, a ne vemo prav v čem je problem. Izgubljamo potrpljenje, a ne vemo zakaj smo zares jezni. Manjka nam uvida v to kaj nam je všeč in česar ne maramo. Zato moramo preiskati naš um. Filozofija je predana samospoznavanju. Temeljno pravilo, ki ga je izrazil najstarejši in največji filozof Sokrat, sestoji iz dveh besed: spoznaj sebe.

IMAMO ZELO NEJASNE IDEJE O TEM KAJ NAS DELA SREČNE

Ne znamo biti srečni. Da bi izboljšali svoja življenja, precenjujemo moč nekih stvari, a podcenjujemo druge. Sprejemamo napačne odločitve. Ker nas vodijo reklame in lažen blišč, si predstavljamo, da bodo določene počitnice, avto ali računalnik, naredile večjo razliko, kot jo v resnici lahko. Istočasno podcenjujemo doprinos drugih stvari, kot je navaden sprehod, ki ima malo prestiža, a lahko zelo doprinese k značaju obstoja. Filozofi si prizadevajo za modrostjo tako, da so bolj natančni glede aktivnosti in stališč, ki lahko zares pomagajo izboljšati naša življenja.

PANIČNI SMO IN IZGUBLJAMO PERSPEKTIVO

Filozofi so dobri v tem, da znajo oceniti kaj je pomembno in kaj ni. Ko je slišal, da je v brodolomu izgubil vse svoje premoženje, je stoični filozof Zeno dejal samo: “Usoda mi zapoveduje, da sem manj obremenjen filozof.” Tovrstni odzivi so sam pojem “filozofski” naredili za sopomenko za mirno, dolgoročno mišljenje in moč uma. Na kratko, za perspektivo. V sodobnih časih je modrost filozofije posredovana predvsem preko knjig. A v preteklosti so filozofi sedeli na trgih in o svojih idejah razpravljali s prodajalci ali so šli v vladne urade in palače, da bi dajali nasvete. Ni bilo nič nenavadnega imeti na plačilni listi filozofa. Filozofija se je smatrala za normalno, osnovno aktivnost, ne pa za nenavaden, ezoteričen in neobvezen dodatek. Danes ne nasprotujemo toliko temu mišljenju, kot enostavno nimamo prave institucije, ki bi bila vzpostavljena za razširjanje koherentne modrosti v svetu. V prihodnosti, ko bo vrednost filozofije malo bolj jasna, lahko pričakujemo, da bomo v našem vsakodnevu spoznali več filozofov. Ne bodo več zaprti in živeli predvsem na univerzitetnih oddelkih, ker posledice manjka modrosti, ki uničuje naša življenja, so številne in nujno takoj zahtevajo našo pozornost.

Alain de Botton

Napotilo:
http://www.theschooloflife.com/

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s